Trump po napadu Izraela: "Napad se ne bi smel zgoditi; ne zapravimo miru!"
Izraelska vojska je napadla južno predmestje Bejruta, Libanon pa poroča o treh mrtvih in več ranjenih. Iran obtožuje Washington, da ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Izraelski napad na južno predmestje Bejruta je dodatno zapletel občutljiva pogajanja med ZDA in Iranom, ki naj bi bila po napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa tik pred dogovorom.
Teheran je Washington obtožil, da ne izpolnjuje svojih zavez in da Izraelu dopušča napade, Trump pa je po napadu sporočil, da se ta »ne bi smel zgoditi«.
Ob tem je vztrajal, da je dogovor z Iranom še vedno blizu. Po podatkih libanonske civilne zaščite so bili v napadu ubiti trije ljudje, šest ranjenih pa so odpeljali v bolnišnico.
Urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je sporočil, da je bil napad odgovor na obstreljevanje izraelskega ozemlja. Izraelska vojska trdi, da je Hezbolah pred tem proti severu Izraela izstrelil več projektilov oziroma brezpilotnih letalnikov.
V skupni izjavi Netanjahujevega urada in izraelske vojske so zapisali, da je vojska v Dahijehu napadla infrastrukturo Hezbolaha in jo »natančno zadela«.
Libanonska državna tiskovna agencija NNA je poročala drugače. Po njenih navedbah je bil zadet stanovanjski predel Gobejri v južnem predmestju Bejruta.
Francoska tiskovna agencija AFP je s kraja poročala o eksplozijah, dimu, prahu in močno poškodovani stavbi ob prometni cesti s trgovinami. Ljudje so po napadu iskali morebitne preživele pod ruševinami, na območju pa je zavladala panika.
Libanonska civilna zaščita je sporočila, da so reševalci po napadu izpod ruševin izvlekli trupla treh ljudi. V libanonskem uradnem jeziku so jih označili za »mučenike«, kar je v tamkajšnjem političnem in medijskem prostoru pogosta oznaka za žrtve izraelskih napadov.
Izrael govori o povračilu, Libanon o stanovanjski soseski
Napad je sledil pozivom skrajnih ministrov v Netanjahujevi vladi k udarcem po južnem Bejrutu. Ti so od vojske zahtevali povračilo zaradi napada na sever Izraela, za katerega Izrael odgovornost pripisuje Hezbolahu. Ta je tesno povezan z Iranom in je že desetletja eden ključnih akterjev v izraelsko-libanonskem konfliktu.
Dahijeh ima v izraelski varnostni doktrini posebno mesto. Izrael ga razume kot politično, vojaško in logistično zaledje Hezbolaha, vendar gre hkrati za gosto poseljeno urbano območje. Zato imajo napadi nanj praviloma tudi širše politične posledice, saj Libanon in Hezbolah izraelske navedbe o »natančnih« napadih zavračata z opozorili na civilne žrtve in uničenje stanovanjskih območij.
Izraelski napad prihaja v času, ko naj bi veljala prekinitev ognja oziroma vsaj omejitev spopadov v Libanonu, vendar so se zadnje dni napadi na jugu države in v okolici Bejruta znova okrepili.
Izraelska vojska je danes pred napadi prebivalce več vasi na jugu Libanona pozvala k evakuaciji, kar kaže, da ne gre za osamljen incident, temveč za širšo zaostritev.
Iran obtožuje Washington
Najostrejši politični odziv je prišel iz Teherana. Predsednik iranskega parlamenta in glavni pogajalec v pogovorih z ZDA Mohamad Bager Galibaf je v objavi na omrežju X zapisal, da je napad na Bejrut znova pokazal, da ZDA niso pripravljene ali pa niso sposobne izpolniti svojih obveznosti.
Galibaf je napad uporabil kot dokaz, da se po iranski oceni ameriška stran ne drži dogovorjenega okvira. »Če nimate ne volje ne sposobnosti izpolniti svojih obveznosti, ni možno govoriti o nadaljevanju te poti,« je po poročanju AFP dejal o nadaljevanju pogajanj. S tem je Teheran ameriško diplomacijo postavil pred vprašanje, ali lahko Washington hkrati vodi pogajanja z Iranom in zadrži Izrael pred potezami, ki jih Iran razume kot neposredno provokacijo.
Po njegovih besedah v takšnih razmerah ni mogoče govoriti o nadaljevanju iste poti. Galibaf je Washington obtožil, da Izraelu dovoljuje napade, medtem ko se od Irana pričakuje podpis dogovora z ZDA. Namestnik poveljnika iranske vojske Mohamed Džafar Asadi je napad označil za novo izraelsko provokacijo in napovedal, da ne bo ostal brez odgovora.
Ameriški predsednik Donald Trump se je po napadu odzval z opozorilom, da se ta »ne bi smel zgoditi«. Hkrati ni potrdil, da bo dogovor z Iranom podpisan še danes, kot je napovedoval pred tem, je pa vztrajal, da pogajanja niso propadla.
»Zelo blizu smo dogovoru, ki bo prinesel mir v regijo, vključno z Libanonom, in vse strani bi se morale zadržati. To bi lahko bil začetek dolgega in lepega miru – ne zapravimo ga!« je zapisal na družbenih omrežjih.
Toda iz Teherana so že pred napadom prihajala previdnejša sporočila. Iransko zunanje ministrstvo je opozarjalo, da dokončne odločitve o podpisu še ni, iranska tiskovna agencija Fars pa je poročala, da se predlog sporazuma še preučuje na politični, pravni in tehnični ravni.
Ameriški odziv ostaja zadržan
Neposrednega uradnega odziva ZDA na današnji izraelski napad v Bejrutu do priprave članka ni bilo.
Ameriška administracija je bila osredotočena predvsem na pogajanja z Iranom in na napoved, da bi dogovor lahko odprl Hormuško ožino, eno ključnih prometnih poti za svetovno oskrbo z nafto.
Po poročanju Reutersa naj bi osnutek dogovora predvideval, da bi Iran znova odprl Hormuško ožino in se zavezal, da ne bo izdeloval ali pridobil jedrskega orožja, ZDA pa bi sprostile del zamrznjenega iranskega premoženja in omilile nekatere sankcije. Pogajanja o iranskem jedrskem programu naj bi sledila v ločeni, tehnični fazi.
Trump je na svojem omrežju Truth Social zapisal, da naj bi bil dogovor podpisan danes in da bo Hormuška ožina po podpisu odprta. Hkrati je dodal opozorilo, da imajo ZDA, če dogovora ne bo, na voljo tudi »končno alternativo«, ki je, kot je zapisal, upa ne bo treba uporabiti.
Ameriška drža do izraelskih napadov v Libanonu je občutljiva. Reuters poroča, da je Izrael vztrajal, da ni del ameriško-iranskega dogovora in da si pridržuje pravico do vojaškega delovanja v Libanonu.
Hkrati naj bi se Netanjahu in Trump v zadnjih dneh razhajala glede obsega izraelskih operacij, saj Washington želi preprečiti širšo eskalacijo, ki bi lahko spodnesla dogovor s Teheranom.
Dogovor, ki ga lahko spodnese Libanon
Današnji napad v Bejrutu zato ni le nova epizoda izraelsko-hezbolahovskega spopada. Postal je tudi preizkus, ali lahko ZDA prepričajo Iran, da sprejme dogovor, medtem ko njegov najpomembnejši regionalni zaveznik v Libanonu ostaja tarča izraelskih napadov.
Za Teheran je vprašanje Libanona del širše varnostne enačbe. Iran v Hezbolahu vidi zavezniško silo in pomemben del svojega regionalnega vpliva.
Za Izrael je Hezbolah neposredna varnostna grožnja na severni meji. Za ZDA pa je trenutek posebej tvegan: po eni strani poskušajo končati konflikt z Iranom in odpreti Hormuško ožino, po drugi strani pa ostajajo najtesnejši zaveznik Izraela.
Prav zato Galibafova izjava ni zgolj obsodba izraelskega napada. Je tudi pritisk na Washington. Iran sporoča, da dogovor z ZDA ne more biti ločen od izraelskih potez v Libanonu.
Če Washington ne more vplivati na Izrael, se v Teheranu zastavlja vprašanje, kakšno vrednost imajo ameriške varnostne zaveze.
Regija na robu novega kroga
Razmere ostajajo nepredvidljive. Izrael vztraja, da je napad izvedel zaradi Hezbolahovega obstreljevanja severa države.
Libanon poroča o mrtvih in ranjenih v stanovanjski soseski.
Iran grozi z odgovorom in dvomi o smiselnosti pogajanj. ZDA pa skušajo ohraniti zagon dogovora, ki naj bi umiril eno najnevarnejših kriz v regiji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
