Pulpitis: Kdaj je zobobol lahko nevaren?
Močna, globoka bolečina v zobu ni vedno nedolžna. Pogosto je znak pulpitisa, vnetja zobne pulpe, ki brez zdravljenja lahko povzroči resne zaplete.
Zobobol je ena najintenzivnejših bolečin, kar jih človek lahko doživi. Še posebej zaskrbljujoča je pulzirajoča, globoka bolečina, ki se pojavi brez jasnega razloga in pogosto ne popusti niti ponoči. Takšna bolečina je lahko znak pulpitisa, vnetja zobne pulpe. Pulpitis zahteva hitro ukrepanje, saj se lahko brez zdravljenja razvije v resne zaplete.
Kaj pravzaprav je pulpitis?
V notranjosti vsakega zoba se nahaja zobna pulpa, mehko tkivo, prepredeno z živci in krvnimi žilami. Njena naloga je, da zob oskrbuje s hranili in mu omogoča zaznavanje dražljajev. Ko bakterije prodrejo skozi poškodovano sklenino in dentin do pulpe, sprožijo vnetje, ki ga imenujemo pulpitis.
Vnetje povzroči otekanje tkiva znotraj trde zobne strukture, kar pritisne na živce in vodi v značilno močno bolečino.
Najpogostejši vzroki za vnetje pulpe
Največkrat pulpitis nastane zaradi nezdravljenega kariesa. Bakterije se postopno poglabljajo v zob, dokler ne dosežejo pulpe. Vendar to ni edini razlog. Do vnetja lahko pride tudi zaradi:
- poškodbe zoba (udarec, padec),
- razpok ali mikro razpok v zobu,
- ponavljajočih se zobozdravstvenih posegov na istem zobu,
- močnega škrtanja z zobmi, ki obrablja zaščitno plast sklenine.
V vseh teh primerih je pulpa bolj izpostavljena draženju in okužbi.
Dve različni obliki, dva različna poteka
Strokovnjaki ločujejo reverzibilni in ireverzibilni pulpitis.
Pri reverzibilnem pulpitisu je pulpa razdražena, vendar še živa in sposobna okrevanja. Bolečina je kratkotrajna in se pojavi predvsem ob stiku s hladnim, toplim ali sladkim. Ko dražljaj izgine, tudi bolečina hitro popusti.
Pri ireverzibilnem pulpitisu pa je poškodba pulpe že tako obsežna, da okrevanje ni več mogoče. Bolečina je spontana, pulzirajoča, pogosto se stopnjuje ponoči in lahko traja dolgo časa. Včasih se razširi v čeljust, uho ali polovico glave, zato je težko natančno določiti, kateri zob je vzrok težav.
Kako poteka postavitev diagnoze?
Zobozdravnik se najprej pogovori o vaših simptomih, nato opravi klinični pregled in testiranje zoba, pogosto s hladnim dražljajem. Pomemben del diagnostike je tudi rentgenska slika, ki pokaže globino kariesa in stanje kosti okoli korenine zoba.
Na podlagi ugotovitev se odloči za najprimernejše zdravljenje.
Možnosti zdravljenja
Če gre za blažjo, reverzibilno obliko, je pogosto dovolj odstranitev kariesa in zaprtje zoba s plombo. Ko je vir draženja odstranjen, se pulpa umiri in bolečina izgine.
Pri ireverzibilnem pulpitisu pa je potrebno zdravljenje koreninskih kanalov. Med posegom se odstrani okuženo pulpno tkivo, kanali se očistijo, razkužijo in zapolnijo s posebnim materialom. Zob se nato obnovi s plombo ali krono. Le v redkih primerih, ko je zob preveč poškodovan, je potrebna odstranitev.
Zakaj odlašanje ni dobra ideja
Nezdravljen pulpitis lahko vodi v nastanek zobnega abscesa oziroma ognojka okoli korenine zoba, ki povzroča močno bolečino, oteklino in splošno slabo počutje. Okužba se lahko razširi tudi v okoliška tkiva, sinuse ali celo v krvni obtok, kar predstavlja resno nevarnost za zdravje.
Prav zato zobozdravniki poudarjajo: pulzirajoča bolečina ni nekaj, kar bi smeli prenašati v upanju, da bo minilo samo od sebe.
Najboljša zaščita: preventiva
Redna ustna higiena, vsakodnevno ščetkanje in nitkanje ter redni pregledi pri zobozdravniku so ključni za preprečevanje kariesa in s tem tudi pulpitisa. Manjše težave je vedno lažje in hitreje odpraviti kot posledice dolgotrajnega vnetja. Če torej začutite nenavadno, vztrajno ali pulzirajočo bolečino v zobu, je to jasen signal, da potrebujete strokovni pregled čim prej.
E-novice · Zdravje
