Šestan po ogledu Komende: "Takšnega razdejanja skoraj ne pomnim" (VIDEO)
Komenda se manj kot tri leta po poplavah znova pobira po hudi ujmi. V treh vaseh so po prvih ocenah poškodovane skoraj vse hiše.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Komenda je manj kot tri leta po katastrofalnih poplavah znova postala prizorišče ene hujših naravnih nesreč v državi. Tokrat občine ni zalila voda, ampak jo je v nekaj minutah zadelo silovito neurje z vetrom in točo. Najhuje je bilo v vaseh Breg, Potok in Klanec, kjer so po prvih ocenah poškodovane skoraj vse hiše.
»Na žalost smo zopet na neljubem dogodku v občini Komenda,« je na novinarski konferenci dejal župan Jurij Kern. Kot je povedal, so razsežnosti škode »zares ogromne«. V treh najbolj prizadetih vaseh po njegovih besedah »ni ostalo niti ene hiše, ki ne bi bila poškodovana«, nekatere pa so »skoraj neprimerne za bivanje, brez strehe, brez sten«.
Prve ocene so še grobe, a že zdaj kažejo, da bo finančna škoda zelo visoka. »Po naših prvih podatkih in po ogledu samega območja ocenjujemo, da lahko škodo štejemo v več deset milijonih evrov,« je dejal Kern. Ob tem je poudaril, da občina pričakuje pomoč države.
Po poplavah »iz pepela«, zdaj znova
V Komendi ima vsaka nova ujma tudi dodaten spomin. Občina je bila močno prizadeta že v poplavah leta 2023, zato je sredino neurje za ljudi več kot samo nov vremenski dogodek. Je ponoven udarec prostoru, ki se je že moral pobirati.
»Zelo hudo mi je, ker smo skoraj tri leta po poplavah leta 2023 zopet priča takemu dogodku, ki je prizadel našo občino,« je dejal Kern. »Pa vendar: po poplavah smo vstali iz pepela in tudi tokrat bomo. Naredili bomo popolnoma vse, da bomo našim občanom zagotovili varno bivanje nazaj tukaj v občini Komenda.«
Že v sredo zvečer so v občini vzpostavili štab. Na terenu je bilo okoli 50 gasilcev Gasilske zveze Komenda, ki so do zgodnjih jutranjih ur popisovali škodne dogodke. Zjutraj se je začela organizirana sanacija.
Šestan: »Veliko sem doživel, ampak takega razdejanja skoraj ne«
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je priznal, da ga je obseg škode v Komendi presenetil, čeprav je v svoji karieri videl že številne naravne nesreče.
»Veliko sem doživel in veliko videl, ampak takega razdejanja skoraj ne,« je dejal. Spomnil je tudi na tornado v svojem domačem okolju, kjer je bilo poškodovanih nekaj streh, a dodal, da je v Komendi slika drugačna: »Tukaj je skoraj vsaka streha poškodovana, pa naj bo nova ali stara.«
Šestan je ocenil, da bo prva intervencijska faza zahtevna, še težji del pa lahko pride pozneje. »Bojim se, in mislim, da upravičeno, da bo pri sanaciji, pri prekrivanju, tudi z materiali in seveda z mojstri veliko težav,« je dejal.
Ob tem je poudaril, da se bo po oceni škode lahko odprla tudi pot do državne pomoči. »Verjamem, da se bo v to vključila tudi država, ko bo narejena ocena škode,« je dejal in dodal, da je najpomembnejša dobra novica dneva ta, da noč ni prinesla poškodovanih. »Nimamo nobenega poškodovanega, kar je največja sreča v nesreči.«
Več kot 150 poškodovanih objektov samo v Komendi
Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je povedal, da je samo v občini Komenda več kot 150 objektov poškodovanih do te mere, da potrebujejo neposredno popravilo na strehi, pogosto s pomočjo gasilcev in pripadnikov sistema zaščite in reševanja. Še posebej hudo je pri objektih, ki so praktično ostali brez ostrešja.
Podobno, a manj obsežno škodo so zaznali tudi v občini Cerklje na Gorenjskem, kjer je poškodovanih več kot 30 objektov. Skupno so v sredinem neurju po državi zabeležili približno 600 intervencijskih lokacij v več kot 70 občinah.
»Potem se lahko vsi skupaj zavemo, kakšen obseg sredstev in kadra je bil potreben,« je dejal Behin. Po njegovi oceni je v nekem trenutku pri odpravljanju posledic sodelovalo več kot 1500 gasilcev in drugih pripadnikov zaščite in reševanja.
V Komendo so pripeljali folije, specialna vozila, črpalke, agregate in podaljške. Na območju je delalo pet specialnih vozil z ekipami za pokrivanje streh in odvoz materiala s posebnimi dvigali.
Cilj je do nedelje zaščititi čim več objektov
Pristojni so na konferenci jasno povedali, da sanacije ne bo mogoče končati v enem dnevu. Cilj je, da najnujnejše dokončajo do nedelje, ko so znova možne padavine. Cilj bo zaščititi čim več objektov, da ne bi nastajala dodatna škoda, je dejal Behin. Dodal je, da bodo po potrebi pomagali tudi z vozili iz drugih delov Slovenije.
Posebej je opozoril na varnost. Poškodovani objekti, razrahljana kritina, podrti električni drogovi in poškodovane sončne elektrarne lahko pomenijo nevarnost za domačine in reševalce. »Gre za izredno zahtevne razmere, kjer so možni padci še vedno velike količine materiala in je verjetnost poškodb zelo velika,« je dejal. »V prvi vrsti je v tem trenutku potrebna varnost.«
V 20 minutah že 60 lokacij
Poveljnik PGD Moste in vodja intervencije Matej Tanck je opisal, kako hitro se je dogajanje razvilo. Lokalne gasilske enote so aktivirali okoli 20.20, že približno 20 minut pozneje pa so imeli okoli 60 lokacij, kjer je bilo razdejanje že končano.
»Nihče ni pričakoval, da bo na celotnem območju Komende taka obsežnost,« je povedal Tanck. Gasilci so se najprej ukvarjali z najnujnejšimi primeri, predvsem z evakuacijo ljudi in varovanjem najbolj ogroženih objektov.
Tudi on je poudaril, da poškodovanih ni bilo ne med prebivalci ne med gasilci. »To bi res še enkrat poudaril: delajmo varno, tako interventne skupine kot sami krajani,« je dejal.
Po njegovih besedah bo na območju danes delovalo okoli 150 do 160 gasilcev iz širše gasilske regije Ljubljana 3. »Danes sanacija ne bo končana, 100-odstotno ne,« je povedal. »Danes delamo največje zadeve.«
Prostovoljni gasilci vzeli dopust
Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar je poudaril pomen prostovoljnega gasilstva. Po njegovih besedah je bilo v sredo zvečer po Sloveniji aktiviranih več kot 1100 prostovoljnih gasilcev, ki so pomagali v številnih krajih. Danes je v Komendi in delu gorenjske regije aktivnih okoli 320 prostovoljnih gasilcev.
»Danes je delovni dan in mnogi od teh 320 prostovoljnih gasilcev so vzeli dopust,« je dejal Glažar. Po njegovih besedah je to »gesta in tradicija slovenskega prostovoljstva«, da pomaga takrat, ko je pomoč potrebna, ne glede na osebne interese ali izpad dohodka.
Regijski poveljnik Klemen Repovž je dodal, da v intervenciji sodeluje sedem gasilskih zvez, osma pa še prihaja. Na kamniškem območju so zabeležili nekaj več kot 30 dogodkov, tamkajšnji gasilci pa so jih po njegovih besedah uspeli sanirati sami, zato bodo v popoldanskem času lahko prišli na pomoč v Komendo.
Zakaj ni bilo SMS alarma?
Na novinarsko vprašanje, ali je bil aktiviran sistem SMS-obveščanja, je Behin odgovoril, da alarm ni bil aktiviran, ker je pri takšnih neurjih praktično nemogoče natančno napovedati lokacijo najhujšega udara.
»Že podatek, da so se posamezni dogodki odvijali v več kot 70 občinah, od Kanala do Lendave, v treh ali štirih urah, jasno pove, da je intenziteto in pomembnost takšnega dogodka nemogoče napovedati,« je dejal.
Arsovo opozorilo je bilo po njegovih besedah najprej rumeno, nato oranžno, ni pa doseglo rdeče stopnje. Behin je dodal, da pri toči, vetru in podobnih pojavih SMS-opozorilo samo po sebi ne omogoča veliko dodatnih zaščitnih ukrepov. »Zaščitnih ukrepov, razen tega, da se v primeru neposredne nevarnosti umaknete v objekte, ne morete narediti ničesar,« je dejal.
Ob tem je posebej opozoril, da naj ljudje ob neurju ne rešujejo avtomobilov, streh ali drugega premoženja, če s tem ogrožajo življenje. »Ko je začelo pihati in odkrivati, je bila edina rešitev umik v nižje prostore in na trdo podlago,« je dejal.
Brez elektrike okoli 400 ljudi
Po oceni občine sta brez elektrike še posebej prizadeti vasi Breg in Nasovče, kjer so podrti električni drogovi. Kern je povedal, da je tam brez elektrike približno 100 gospodinjstev oziroma okoli 400 ljudi.
Ponoči so evakuirali dve osebi in ju namestili v domu starejših občanov v Komendi. Drugi so se po besedah župana znašli pri svojcih ali prijateljih. »Nekatere hiše dejansko niso primerne za bivanje,« je dejal Kern. »Na občini bomo ustrezno poskrbeli, da bodo ti ljudje dobili streho nad glavo.«
Tanck je dodal, da je bilo po prijavah na številko 112 zalitih okoli osem objektov, vendar je šlo predvsem za meteorno vodo. Večja težava kot črpanje vode je po njegovih besedah oskrba z električno energijo, saj po podatkih elektro služb danes vsega ne bo mogoče sanirati, verjetno pa bo težko tudi jutri.
Šestan opozarja: Treba bo govoriti tudi o gradnji
Eno od ključnih vprašanj je, ali Slovenija ob vse pogostejših vremenskih ekstremih še gradi dovolj odporno.
Šestan je odgovoril, da na to opozarja že dlje časa, predvsem pri potresni odpornosti, podobno pa bo treba razmišljati tudi pri vetru in neurjih. »Pri gradbenih standardih bo treba nekaj narediti. To pa ni čez noč, da se razumemo,« je dejal.
Po njegovih besedah območja, ki jih prizadenejo močni vetrovi in neurja, pogosto niso bila grajena za takšne razmere. Zato bo po njegovem potrebna nova ocena ogroženosti po posameznih delih države in temu prilagojeni predpisi za prihodnjo gradnjo.
»Za nazaj seveda tega ne da narediti,« je dejal. »Če se bo ponovilo, bomo spet imeli škodo. Če bodo sanacije dobre, bo te škode manj, če bodo slabe, kar se nam v tej državi dogaja že leta, pa bomo lahko imeli še večjo škodo.«
Za konec je še dodal: »Treba se bo teh stvari enkrat lotiti, ker boljše ne bo, verjemite, samo še slabše. Teh dogodkov bo lahko vedno več,« je dejal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
