Kamnolom so poživili gamsi, ribiči pred cementarno pekli postrvi
Dan odprtih vrat cementarne Alpacem Cement je pritegnil množice obiskovalcev s pestrim dogajanjem in zanimivimi vsebinami, tudi z razstavo fotografij divjih živali.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Odpravili smo se v Posočje, v bližino kraja Deskle, kjer deluje edina slovenska cementarna, ki surovine črpa iz bližnjih kamnolomov Anhovo. Pričakalo nas je živahno celodnevno dogajanje za vse generacije.
Podjetje Alpacem Cement je namreč tudi letos tradicionalno odprlo vrata obiskovalcem ter jim ponudilo celo paleto zanimivih vsebin, posebno pozornost pa so posvetili vpogledu v delovanje kamnoloma Anhovo, kamor so nas popeljali z avtobusom. Prav v kamnolomu se namreč začne zgodba cementa, enega ključnih materialov sodobne civilizacije.
Opuščene in pogozdene dele kamnoloma naseljuje divjad
Predstavitev v živo je obiskovalcem približala pridobivanje osnovne surovine za proizvodnjo cementa, hkrati pa prikazala trajnostno upravljanje kamnoloma, rekultivacijo prostora ter ustvarjanje novih habitatov, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Marsikdo namreč ne ve, da vsak del kamnoloma, kjer nehajo pridobivati surovine, ponovno zasujejo s prstjo in pogozdijo. Prav to je v opuščene dele kamnoloma privabilo izjemno pester nabor divjih, celo redkih živalskih vrst.
S tem sta bili neposredno povezani posebnosti letošnjega dneva odprtih vrat: fotografska razstava in projekcija filma o živalskem svetu v kamnolomu Anhovo. Obiskovalcem sta približali manj znano podobo kamnoloma – prostor, kjer se kljub industrijski dejavnosti razvijajo mnogovrstni habitati in življenjska okolja za številne rastlinske in živalske vrste.
Edinstveni dokumentarni posnetki
Fotograf in poznavalec narave Miran Krapež, avtor razstave fotografij Živalski svet v kamnolomu Anhovo, je ob predstavitvi projekta poudaril: »Projekt fotografskega dokumentiranja življenja v kamnolomu je nastal z namenom raziskati in predstaviti sposobnost narave, da vzpostavi nove ekološke niše tudi v okoljih, ki jih je močno spremenil človek.« Kljub na videz neugodnim razmeram – pomanjkanju prsti, veliki izpostavljenosti in stalnim spremembam reliefa – kamnolom ponuja številna okolja, ki omogočajo razvoj raznolikega živega sveta.
Krapeževe fotografije razkrivajo, kako si številne živalske vrste prilagodijo okolje in v njem najdejo svoj prostor, kar potrjuje, da lahko industrijska dejavnost in narava ob odgovornem upravljanju uspešno sobivata.
Iz anhovskega cementa vsaka druga stavba
Sandi Uršič, vodja proizvodnje surovin v podjetju Alpacem Cement, je razkril dolgoročne načrte za upravljanje kamnoloma: »Že danes imamo pripravljen načrt upravljanja in sanacije kamnoloma za približno 70 let vnaprej. Ta vključuje prihodnja območja izkopa, načine rekultivacije ter končno ureditev prostora po zaključku dejavnosti. Naš cilj je, da prostor po izkoriščanju surovin ponovno pridobi visoko okoljsko vrednost.«
Proizvodnja cementa kjer koli na svetu temelji na razpoložljivosti naravne surovine – apnenca, zato so kamnolomi, kot je Anhovo, osnova za delovanje cementarn. Dejstvo je, da sta cement in beton temelja sodobne gradnje ter pomembna materiala pri razvoju prometne infrastrukture, energetsko učinkovitih objektov, hidroelektrarn ter stanovanjskih in drugih projektov grajenega okolja. Morda niste vedeli, a v Sloveniji je s cementom podjetja Alpacem Cement zgrajen vsak drugi objekt!
Znano je, da kamnolom Anhovo združuje tradicionalno industrijo z napredno tehnologijo. O tem je Uršič povedal: »V zadnjih letih smo naredili pomemben korak od dela, ki je temeljilo predvsem na izkušnjah, k delu, podprtemu z analizami, podatki in načrtovanjem. Digitalna orodja nam omogočajo boljše razumevanje dogajanja v kamnolomu in hitrejše prilagajanje razmeram. Hkrati pa se zavedamo, da narava ostaja kompleksna in nepredvidljiva, zato postopke nenehno izboljšujemo in prilagajamo.«
Zanimanja javnosti ne zmanjka
Ob zavedanju odgovornosti do okolja in podnebja si Alpacem Cement kot cilj prizadeva za ogljično nevtralnost celotne vrednostne verige – od proizvodnje klinkerja in cementa do gradnje in ponovne karbonizacije. Cilje uresničuje v okviru strategije skupine Alpacem v Sloveniji, Avstriji in Italiji, poimenovane »Alpacem Kompas do ničelnih emisij CO₂«. Ta predstavlja okvir ključnih ukrepov trajnostnega delovanja cementarne kot so zmanjševanje okoljskih vplivov, odgovorno ravnanje z naravnimi viri ter tudi obnova območja kamnoloma v smislu revitalizacije območij po zaključku izkopa.
Številni obiskovalci različnih generacij – od najmlajših do najstarejših – so s svojim obiskom dneva odprtih vrat znova potrdili, da zanimanja za spoznavanje industrijskih procesov, trajnostnega razvoja in naravovarstvenih vsebin ne zmanjka. Dogodek je spremljal pester športni, kulturni in družabni program z izvrstno kulinariko. Med drugim so člani lokalnega ribiškega društva pekli in stregli soške postrvi, na voljo so bili odlični njoki, burgerji, sladoled …
Pogovarjali smo se s Petrom Korenjakom, vodjo odnosa z lokalno skupnostjo in zaposlenimi, ki je s svojo ekipo glavni organizator dogodka: »Dneve odprtih vrat organiziramo že vrsto let, lani smo jim prvič dodali bolj dinamično noto za obiskovalce vseh generacij. Poleg klasičnega ogleda smo tako organizirali druženje na našem dvorišču, kjer se generacije srečujejo in povezujejo. Vsako leto izberemo tudi eno tematiko, letos je to kamnolom. Vsebine o njegovem delovanju smo dopolnili z zgibanko, dokumentarnim filmom in razstavo fotografij Mirana Krapeža, ki prikazujejo tamkajšnji divji živalski svet.«
Vse našteto je privabilo zaposlene, njihove družine, prijatelje ter obiskovalce iz lokalnega okolja in potrdilo pomen povezovanja podjetja s skupnostjo, v kateri deluje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.