Virus pljučnice lahko v enem dnevu ogrozi vaše življenje
Pri čilem človeku v najboljših letih so znaki pljučnice včasih tako blagi kot pri običajnem prehladu. Tako je vsaka peta pljučnica prebolena, ne da bi bolnik zanjo vedel.
Virus pljučnice lahko v enem samem dnevu ogrozi življenje priletne ali oslabljene osebe, zato s pljučnico ni šale. Gre za vnetje pljučnega tkiva, ki najpogosteje nastane zaradi okužbe z bakterijami ali virusi. Redkeje jo povzročijo glive ali kemične snovi, kot sta klor ali vdihana tekočina.
Kako huda bo bolezen, je odvisno od povzročitelja in splošnega zdravstvenega stanja bolnika. Pri starejših in kronično bolnih se lahko stanje močno poslabša že v nekaj urah.
Virusne pljučnice so še posebej nevarne, saj se ne odzivajo na antibiotike. Povzročijo približno polovico vseh smrti zaradi pljučnice, medtem ko bakterijske, denimo pnevmokokne, le okoli pet odstotkov. Eden od razlogov, da se tudi v razvitih državah kar tretjina pljučnic konča s smrtjo, je, da je pljučnica pogosto zaplet druge bolezni – denimo gripe, srčnega popuščanja ali covida-19 – ki je bolnika že prej močno oslabila.
Premladi ali prestari – najpogosteje prizadeti
V Evropi vsako leto za pljučnico zboli od enega do pet ljudi na tisoč prebivalcev. Pri petini je potek tako hud, da potrebujejo bolnišnično zdravljenje. V Sloveniji se vsako leto v bolnišnici zaradi pljučnice zdravi približno dva tisoč bolnikov.
Najbolj ogroženi so otroci, mlajši od dveh let, starejši od 75 let in kronični bolniki – zlasti tisti z astmo, boleznimi srca, ledvic ali revmatoidnim artritisom. Tveganje povečujejo tudi kajenje, prekomerno pitje alkohola ter življenje v zaprtih prostorih z veliko ljudmi, denimo v domovih za starejše.
Kako prepoznati pljučnico
Simptomi pljučnice se razlikujejo glede na povzročitelja, vendar so najpogostejši visoka vročina, tresavica, kašelj (sprva suh, nato z izmečkom), bolečine v prsih in težko dihanje. Virusne pljučnice pogosto spremljajo glavobol, bolečine v mišicah, izčrpanost in suh, dolgotrajen kašelj. Bakterijska pljučnica se začne nenadno, z visoko vročino, mrzlico in gnojnim izpljunkom.
Pri starejših so znaki pogosto manj očitni – lahko se pojavita zmedenost ali nenavadna zaspanost. Pri otrocih pa pospešeno dihanje, stokanje pri vdihu ali modrikaste ustnice. Če bolezen spremljajo težko dihanje, bolečine v prsih ali pomodrele ustnice, je potreben takojšen obisk zdravnika.
Zdravljenje in okrevanje
Diagnozo zdravnik postavi z rentgenskim slikanjem in krvno preiskavo. Bakterijske pljučnice se zdravijo z antibiotiki, virusne pa simptomatsko – s počitkom, pitjem tekočin in zniževanjem vročine. Bolniki z oslabljenim imunskim sistemom ali težkim dihanjem morajo v bolnišnico, kjer prejemajo kisik in podporna zdravila.
Zdravi odrasli lahko pljučnico prebolijo doma v dveh do treh tednih, kadilci pa okrevajo precej dlje, saj je njihovo pljučno tkivo poškodovano. V času bolezni so pomembni počitek, lahko prebavljiva hrana in izogibanje naporom.
Kako se zaščititi
Najboljša zaščita pred pljučnico je močan imunski sistem – dovolj spanja, uravnotežena prehrana, redno gibanje in opustitev kajenja. Pomembno je tudi cepljenje proti gripi in pnevmokokni pljučnici, saj ti okužbi pogosto povzročita najhujše zaplete.
Posebej ranljive skupine – starejši, otroci, kronični bolniki in zdravstveni delavci – naj cepljenje obravnavajo kot del redne preventive. Ob prvih znakih bolezni pa je ključno, da pravočasno poiščemo zdravniško pomoč. Pri pljučnici šteje vsak dan – včasih celo vsaka ura.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
