Pljučnica: simptomi, zdravljenje in kako jo lahko preprečimo
Pljučnica je ena najpogostejših okužb dihal, ki vsako leto prizadene milijone ljudi po svetu.
Čeprav jo pogosto povezujemo z gripo ali prehladom, je lahko bistveno hujša in v nekaterih primerih celo smrtno nevarna. V državah v razvoju ostaja glavni vzrok smrti, v ZDA pa zaradi nje vsako leto umre približno 55.000 ljudi. Kaj je pljučnica, kako jo prepoznati in kaj lahko storimo za zaščito?
Kaj je pljučnica?
Pljučnica je vnetje pljučnega tkiva, ki ga povzročijo bakterije, virusi ali glive. Ob okužbi se drobni zračni mešički v pljučih (alveoli) napolnijo s tekočino ali gnojem, kar oteži dihanje.
- Bakterijska pljučnica je običajno hujša in zahteva zdravljenje z antibiotiki.
- Virusna pljučnica se pogosto razvije ob gripi ali okužbi s COVID-19 ter lahko v blažji obliki mine sama.
- Glivična pljučnica se redkeje pojavi, večinoma pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.
Pljučnica lahko prizadene eno ali obe pljuči. Če so prizadeta oba, govorimo o obojestranski (dvostranski) pljučnici.
Vrste pljučnice
Zdravniki ločijo več vrst, odvisno od mesta okužbe in povzročitelja:
Pljučnica, pridobljena v skupnosti (CAP) – najpogostejša oblika, do katere pride zunaj bolnišnice. Povzročitelji so pnevmokoki, virusi gripe, COVID-19 in RSV.
Bolnišnično pridobljena pljučnica (HAP) – nastane med hospitalizacijo in je pogosto posledica odpornih bakterij, kot je MRSA.
Pljučnica, povezana z zdravstveno oskrbo (HCAP) – razvije se pri oskrbovancih domov in ambulant za dolgotrajno zdravljenje.
Pljučnica, povezana z ventilatorjem (VAP) – pojavi se pri bolnikih, ki so na mehanskem predihavanju.
Aspiracijska pljučnica – nastane, ko hrana, tekočina ali bruhanje zaidejo v sapnik in pljuča.
Kako razlikovati pljučnico od prehlada ali gripe?
Simptomi so lahko zelo podobni, zato diagnozo postavi le zdravnik. Znaki pljučnice, ki zahtevajo pregled:
- bolečine ali tiščanje v prsih,
- težko dihanje,
- vročina nad 38,8 °C,
- kašelj z rumeno, zeleno ali krvavo sluzjo.
Novorojenčki in dojenčki navadno nimajo tipičnih znakov. Znaki, ki so prisotni pri tako majhnih:
- vročina, potenje, splošna slabost,
- kašelj, hitro ali oteženo dihanje,
- bruhanje, izguba apetita,
- zaspanost, razdražljivost, jok,
- manj mokrih plenic,
- bleda koža, mlahavost.
Kdo je bolj ogrožen
Pljučnica lahko prizadene vsakogar, a bolj ogroženi so:
- otroci, mlajši od 2 let,
- starejši od 65 let,
- ljudje s kroničnimi boleznimi pljuč ali srca,
- kadilci,
- nosečnice,
- bolniki z oslabljenim imunskim sistemom.
Če ni pravočasno zdravljena, lahko privede do hudih zapletov, kot so dihalna odpoved, sepsa, plevralni izliv (tekočina okoli pljuč) in abscesi v pljučih.
Kako se zdravi pljučnica?
Zdravljenje je odvisno od povzročitelja in resnosti bolezni:
- bakterijsko pljučnico zdravijo z antibiotiki,
- glivično s protiglivičnimi zdravili,
- pri virusni pljučnici pa zdravljenje pogosto vključuje počitek, tekočino in zdravila za lajšanje simptomov; včasih tudi protivirusna zdravila.
Bolniki s hujšim potekom bolezni potrebujejo hospitalizacijo, kisikovo terapijo ali intravenske tekočine.
Večina ljudi začne ob ustreznem zdravljenju okrevati v nekaj dneh, popolno okrevanje pa lahko traja več tednov.
Ali je pljučnica nalezljiva?
Pljučnica sama po sebi ni nalezljiva, povzročitelji pa so. Virusi gripe, COVID-19 ali RSV se prenašajo s kapljicami ob kihanju in kašljanju. Enako velja za bakterije, kot je pnevmokok. Glivične oblike pa se med ljudmi ne prenašajo.
Preprečevanje pljučnice
Preventiva ima pri pljučnici izjemno pomembno vlogo. Najbolj zanesljiva zaščita so cepljenja. Pnevmokokno cepivo ščiti pred najpogostejšo bakterijo, ki povzroča pljučnico, priporočljivo pa je za otroke, starejše in ljudi s kroničnimi boleznimi. Cepljenje proti gripi in COVID-19 zmanjšuje tveganje za hujši potek bolezni, pri otrocih pa pomembno vlogo igrajo redna cepljenja proti boleznim, kot so oslovski kašelj, davica, ošpice in bakterije Hib (Hemofilus influence tipa b).
Veliko lahko naredimo tudi sami. Opustitev kajenja in izogibanje pasivnemu kajenju bistveno zmanjšata obremenitev pljuč. Redno umivanje rok in dobra higiena pripomoreta k manjšemu širjenju okužb. Pomembni so zadosten spanec, uravnotežena prehrana, dovolj tekočine ter redno gibanje, saj vse to krepi imunski sistem. Posebej ogrožene skupine, kot so starejši, kronični bolniki in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, naj se v času sezonskih epidemij izogibajo stikom z okuženimi, nosijo maske in se posvetujejo z zdravnikom glede ustrezne zaščite.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
K zdravniku se je treba obrniti ob vročini, težkem dihanju ali vztrajnem kašlju z izmečkom. Na urgenco pa, če pride do:
- hude kratke sape,
- bolečin v prsih,
- nenadne zmedenosti.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
