profimedia

Zdrav dihalni sistem je življenjsko pomemben, saj omogoča oskrbo telesa s kisikom in izločanje ogljikovega dioksida. Zato smo za vas pripravili praktične nasvete, kako pravočasno prepoznati najpogostejše akutne in kronične bolezni dihal, kako ukrepati ob prvih znakih ter katere preproste ukrepe lahko uvedete zdaj, da zaščitite svoje zdravje.

Dihala delimo na:

• Zgornji dihalni sistem: sinusi, nosni hodniki, žrelo, grlo
• Spodnji dihalni sistem: sapnik, sapnice in pljuča

Okužbe zgornjih dihal predstavljajo največji delež vseh okužb v ambulantah družinske medicine in pogosto vodijo k izostankom z dela in šole.

Bolezni dihal delimo glede na trajanje in pojavnost:

• Akutne (nenadne) – npr. prehlad, akutni rinosinusitis
• Kronične – npr. astma, KOPB, rak dihal

Bolezni

Zdravstvene težave, ki jih razkriva vaš jezik

Najpogostejše akutne bolezni dihal:

Rinitis in rinosinusitis (sinusitis)

Gre za vnetje nosne sluznice in sinusov. Simptomi vključujejo zamašen nos, izcedek (včasih tekoči v grlo), izgubo voha, obrazno bolečino (ob nagibu glave), glavobol, kašelj, zvečano temperaturo, zobobol, utrujenost, slab zadah in druge neprijetnosti.

Vzrok je načeloma virus prehlada, redkeje bakterija ali alergija. Simptomi običajno trajajo manj kot 12 tednov. Če po petih dneh ni izboljšanja ali se stanje poslabša, zdravnik predpiše nosne kortikosteroide in/ali antibiotik; v nasprotnem primeru lahko napoti na nadaljnje preiskave oz. h specialistu.

Profimedia

Preventivno se priporoča:

• izogibanje stiku z bolnimi,
• redno umivanje rok,
• cepljenje proti gripi,
• vlaženje zraka (vlažilci, para z eteričnimi olji),
• izogibanje zakajenim in neprezračenim prostorom ter pitju alkohola.

Nazofaringitis, faringitis in angina

Nazofaringitis je vnetje nosnega dela žrela – simptomatsko podobno prehladu.

Faringitis: vnetje žrela, ki ga lahko povzročijo virusi ali streptokoki skupine A, pri čemer gre v primeru bakterijske oblike (angine) za obolenje mandljev. Simptomi vključujejo boleče požiranje, vročino, belkaste obloge na mandljih, povečane bezgavke, slabost, glavobol, izgubo apetita.

Zdravljenje z antibiotikom je potrebno le pri potrjeni bakterijski okužbi, da preprečimo resne zaplete (npr. revmatsko vročico). Pomagali bodo: topel napitek, grgranje slane vode ali žajbljevega čaja in počitek.

Laringitis

Pojavi se kot vnetje glasilk – hripavost ali izguba glasu, pogosto zaradi virusnega vnetja, a lahko tudi zaradi draženja (npr. refluks kisline). Zdravniki priporočajo glasovni počitek, vlaženje zraka, neinvazivne ukrepe, antibiotik je redek.

Bolezni

Slinavka pri otroku: kako jo prepoznati in kaj pomaga?

Traheitis (vnetje sapnika)

Simptomi vključujejo globok kašelj, težave z dihanjem, zvišano telesno temperaturo in specifični zvok ob dihanju (stridor). Pri otrocih lahko hitro napreduje v resno stanje, zahtevajo hospitalizacijo, kisik in antibiotike.

Akutni bronhitis

Vnetje sapnic je pogosto posledica virusne okužbe. Simptomi: produktiven kašelj, piskanje, kratka sapa, občutek stiske v prsih, lahko tudi zmerna vročina. Antibiotiki so pogosto neučinkoviti, saj gre večinoma za viralno okužbo – zdravljenje z analgetiki, vlaženjem zraka, počitkom in tekočino je običajno zadostno. Kašelj lahko vztraja še tedne, še posebej pri kadilcih, vendar brez signala za antibiotik.

Profimedia

Pljučnica

Pljučnica je okužba alveolov (zračnih mešičkov) s tekočino ali gnojem, kar moti izmenjavo plinov. Povzročajo jo bakterije, virusi, redkeje glive ali z vlivi iz okolja (npr. aspiracija). Simptomi: vročina, kašelj (včasih krvav), bolečina v prsih, težave z dihanjem, potenje, utrujenost. Letno prizadene približno 450 milijonov ljudi in povzroči približno 4 milijone smrti.

Diagnoza vključuje anamnezo, posvet, rentgen, krvne teste, bris grla; zdravljenje je odvisno od povzročitelja (antibiotiki za bakterije, antivirusna podpora, kisik).

Preventiva: cepljenje (npr. proti pnevmokokom, gripi), higiena rok, prezračevanje.

· Bolezni

Nevidni invalidi: agonija bolnikov z dolgim covidom

Kronična obolenja dihal

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije med najbolj razširjene kronične bolezni dihal spadata astma in KOPB.

Astma

Kronično vnetje dihalnih poti, ki vodi do njihovo zožitve in oteženega dihanja. Simptomi: piskanje, kašelj, zategnjenost v prsih, zasoplost, ki se lahko pojavijo večkrat dnevno ali ponoči – pogosta bolezen pri otrocih.

Diagnoza temelji na anamnezi in spirometriji; zdravljenje vključuje inhalacijske kortikosteroide in bronhodilatatorje. Nujno je preprečevanje sprožilcev (npr. alergeni, dim, dražeče delavnice).

Profimedia

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)

Zajema emfizem in kronični bronhitis; povzroča trajno zoženje dihalnih poti, ki je navadno nepopravljivo. Simptomi: kronični kašelj, izmeček, zasoplost, utrujenost. Glavni povzročitelj je kajenje, pa tudi onesnaževalci okolja in poklicne izpostavljenosti.

Leta 2021 je KOPB prizadel okoli 213 milijonov ljudi in povzročil 3,65 milijona smrti. Zdravljenje vključuje opustitev kajenja (najpomembnejši ukrep), inhalacijska zdravila, rehabilitacijo in podporo.

Bolezni

Zakaj je grlo vneto tudi poleti?

Druge resnejše kronične bolezni dihal

Poleg najbolj razširjenih kroničnih bolezni, kot so astma in KOPB, obstajajo tudi druge resne pljučne in žilne bolezni, ki zahtevajo specializirano obravnavo. Mednje sodijo:

Kronične bolezni, kot so pljučni rak, cistična fibroza in tuberkuloza

• Pljučni rak je med najpogostejšimi malignimi boleznimi dihal in po številu obolelih ter posledic resnosti ima velik vpliv na javno zdravje.
• Cistična fibroza je dedna bolezen, ki povzroča nabiranje lepljive sluzi v pljučih in prebavnem traktu, kar vodi v ponavljajoče se okužbe, postopno poslabšanje pljučne funkcije in potrebo po življenjski podpori dihanja ali specializiranem zdravljenju.
• Tuberkuloza je nalezljivo bakterijsko obolenje, ki še vedno predstavlja globalni zdravstveni izziv, saj v aktivni obliki povzroči resne zaplete in zahteva dolgotrajno antibiotično zdravljenje

Bolezni pljučnega ožilja in srca

• Pljučna embolija: Gre za nenadno zaporo pljučne arterije s krvnim strdkom, običajno izven pljuč (npr. globoke vene nog), kar lahko ogrozi življenje v akutni fazi. Če ni ustrezno zdravljena, lahko vodi v kronične zaplete, kot je pljučna hipertenzija.
• Pljučna hipertenzija (PH): To je skupina bolezni, pri katerih je povišan tlak v pljučnih arterijah, kar vodi v obremenitev in slabljenje desnega prekata srca. Obstaja več oblik: primarna pljučna arterijska hipertenzija (PAH), PH zaradi bolezni levega srca, PH povezane s pljučnimi boleznimi (npr. KOPB), ter kronična trombembolična pljučna hipertenzija (CTEPH) – to zadnjo lahko povzroči ponavljajoča se embolija.
• Pljučni edem: Je stanje, ko se tekočina kopiči v pljučih – moti izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida, povzroča dihalno stisko. Zdravljenje vključuje diuretike (za odstranjevanje tekočine), kisikovo terapijo, zdravila za zdravljenje srčne odpovedi (če je vzrok srčni), in v najhujših primerih mehansko prezračevanje. Če se ne obvladuje, vodi v kronične dihalne zaplete in poslabša kakovost življenja.

Profimedia

Preprečevanje in skrb za dihala

Svetovna zdravstvena organizacija in forum mednarodnih pulmoloških društev priporočata te ključne ukrepe za zmanjšanje bremena bolezni dihal:

• prenehanje kajenja
• cepljenje proti gripi, pnevmokokom
• higiena rok, prezračevanje, vlaženje prostorov
• zaščita v delovnem okolju (npr. zaščitne maske)
• zdrav življenjski slog (prehrana, gibanje, počitek)

Bolezni

10 zdravih živil, proti aterosklerozi, ki lahko vodi v srčni infarkt

Zdrava dihala so temelj našega dobrega počutja. Nekatere bolezni, kot so prehlad, sinusitis ali laringitis, so akutne in običajno hitro minejo; druge, kot so astma in KOPB, pa zahtevajo dolgoročno upravljanje in pripravo. Z upoštevanjem preventivnih ukrepov – cepljenj, higiene, prezračevanja in izogibanja tveganjem – lahko učinkovito varujemo dihalno zdravje in kakovost življenja.