Možganska kap najpogosteje udari zjutraj: teh znakov ne smete prezreti
Možganska kap se lahko zgodi kadar koli, vendar podatki kažejo, da bolniki zaradi nje pogosteje poiščejo pomoč v jutranjih urah.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zdravniki pojasnjujejo, kaj se po prebujanju dogaja v telesu in kateri nenadni simptomi zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Do možganske kapi pride, ko je pretok krvi v delu možganov prekinjen. Najpogosteje žilo zamaši krvni strdek, zaradi česar možganske celice ne dobijo dovolj kisika in hranil. Brez hitrega zdravljenja začne prizadeti del možganov izgubljati svojo funkcijo, posledice pa so lahko trajne.
Čeprav se možganska kap lahko pojavi ob kateri koli uri, raziskave kažejo, da je število bolnikov, ki pomoč poiščejo med približno 6. in 12. uro, nekoliko večje.
Kri je zjutraj bolj nagnjena k strjevanju
Ena od možnih razlag se skriva v naravnem dnevnem ritmu telesa. Po besedah zdravnikov je kri v zgodnjih jutranjih urah bolj nagnjena k strjevanju, telesni mehanizmi, ki krvne strdke razgrajujejo, pa so takrat manj učinkoviti.
Pomembno vlogo ima tudi krvni tlak. Med spanjem se običajno zniža, ob prebujanju pa začne ponovno naraščati. Kombinacija povečanega krvnega tlaka in večje nagnjenosti krvi k strjevanju bi lahko pojasnila, zakaj se tveganje za možgansko kap zjutraj nekoliko poveča.
To pa ne pomeni, da se možganska kap ne more zgoditi popoldne, zvečer ali ponoči. Opozorilne znake je treba jemati resno ne glede na čas njihovega pojava.
Znaki se praviloma pojavijo nenadoma
Možganska kap pogosto ne povzroča bolečine, zato jo je težje prepoznati. Značilno je, da človek nenadoma izgubi določeno telesno ali nevrološko funkcijo.
Pojavijo se lahko nenadna izguba ravnotežja, vrtoglavica, motnje vida, povešen ustni kot, oslabelost ali odrevenelost roke oziroma noge ter težave z govorom in razumevanjem. Posebej opozorilno je, če simptomi prizadenejo samo eno stran telesa.
Pomembna je predvsem hitrost njihovega nastanka. Če roka postopoma slabi več dni, je vzrok lahko drugačen. Pri možganski kapi pa se pogosto zgodi, da je človek še trenutek prej brez težav, nato pa nenadoma ne more več dvigniti roke, normalno govoriti ali ohranjati ravnotežja.
Zapomnite si BE FAST
Pri prepoznavanju možganske kapi pomaga mednarodna kratica BE FAST:
- B – Balance (ravnotežje): nenadna izguba ravnotežja ali koordinacije.
- E – Eyes (oči): zamegljen vid, dvojni vid ali izguba vida.
- F – Face (obraz): povešen obraz oziroma ustni kot.
- A – Arm (roka): nenadna oslabelost ene roke.
- S – Speech (govor): nerazločen govor ali težave pri razumevanju.
- T – Time (čas): takoj pokličite 112.
Tudi če simptomi po nekaj minutah izginejo, jih ne smemo prezreti. Lahko gre za prehodni ishemični napad, ki je opozorilo, da bi lahko kmalu sledila obsežnejša možganska kap.
Vsaka minuta je pomembna
Več kot 80 odstotkov možganskih kapi je ishemičnih, kar pomeni, da jih povzroči zamašena žila. Če bolnik dovolj hitro pride v bolnišnico, lahko zdravniki uporabijo zdravila za raztapljanje strdka. Pri nekaterih bolnikih je mogoča tudi trombektomija, poseg, pri katerem strdek mehansko odstranijo iz žile.
Čim prej se zdravljenje začne, večja je možnost, da se pretok krvi ponovno vzpostavi in preprečijo hude posledice. Če se človek s simptomi že zbudi, prav tako ne sme čakati, ali se bo stanje izboljšalo.
Tveganje lahko močno zmanjšamo
Velik delež možganskih kapi je mogoče preprečiti. K zmanjšanju tveganja prispevajo redno gibanje, uravnotežena prehrana, opustitev kajenja, dovolj spanja in zdrava telesna teža.
Prav tako je pomembno nadzorovati krvni tlak, holesterol in krvni sladkor. Visok krvni tlak namreč pogosto ne povzroča opaznih težav, kljub temu pa sčasoma poškoduje žile in velja za enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za možgansko kap.
Najpomembnejše pravilo ostaja preprosto: ob nenadnih motnjah govora, vida, gibanja ali ravnotežja ne čakajte. Takoj pokličite 112.
