Kardiomiopatija ali ko srčna mišica ne zmore več
Kardiomiopatija je bolezen, pri kateri oslabi srčna mišica, zaradi česar srce ne zmore več učinkovito črpati krvi. Njene značilnosti preberite v nadaljevanju.
Kardiomiopatija je skupno ime za bolezni srčne mišice (miokarda). Pri njej se srce lahko se razširi, zadebeli, postane togo ali pa se v njem pojavijo brazgotine. Vse to pomeni eno: srce se težje polni s krvjo ali jo slabše potiska naprej. Ker srce deluje kot črpalka, se težave najprej pokažejo pri naporu: hitreje zmanjka sape, človek se hitreje utrudi, kasneje pa se lahko pojavijo še otekanje nog, občutek “teže” v prsih ali razbijanje srca. Pri nekaterih se bolezen razvija počasi, pri drugih pa se odkrije šele ob nenadnem zapletu.
Zakaj je kardiomiopatija lahko nevarna?
Če je srčna mišica oslabljena, telo dlje časa “kompenzira”. Kar pomeni, da srce bije hitreje, krvni obtok si pomaga z različnimi mehanizmi, človek pa se pogosto samo prilagodi: manj športa, manj stopnic, več počitka. Zaradi tega lahko bolezen ostane ne prepoznana, dokler srce ne začne odpovedovati.
Ko kardiomiopatija napreduje, lahko vodi v srčno popuščanje (srce ne zmore več zadostne črpalne moči), pri nekaterih oblikah pa so pomembno tveganje tudi motnje srčnega ritma.
Vrste kardiomiopatije
Dilatativna kardiomiopatija pomeni, da se srčne votline – najpogosteje levi prekat – razširijo. Mišica se raztegne in sčasoma izgubi moč. Srce je lahko “večje”, a šibkejše.
Hipertrofična kardiomiopatija je pogosto dedna. Srčna mišica se zadebeli, kar lahko oteži pretok krvi in poveča verjetnost za aritmije. Pri nekaterih ljudeh je dolga leta brez simptomov, pri drugih pa se pokaže že v mladosti, tudi pri športnikih.
Restriktivna kardiomiopatija pomeni, da postane srčna mišica toga in se ne more več normalno sprostiti. Srce se zato slabše napolni s krvjo – in posledično jo tudi manj iztisne. Včasih je povezana z boleznimi, pri katerih se v tkivih nalagajo nenormalne snovi (npr. amiloid).
Aritmogena kardiomiopatija (pogosteje desnega prekata) je posebna oblika, pri kateri zdravo mišico deloma nadomesti maščobno ali fibrozno tkivo. To lahko sproži nevarne motnje ritma. Tudi ta oblika je pogosto genetsko pogojena.
Obstajajo še druge, bolj specifične oblike – na primer kardiomiopatija, povezana z nosečnostjo (peripartalna), ali stresno sprožena (t. i. “zlomljeno srce” oziroma takotsubo), ki se lahko razvije po močnem čustvenem ali telesnem stresu.
Simptomi: kdaj je čas, da ne odlašamo?
Kardiomiopatija se pri ljudeh kaže različno – nekateri nimajo skoraj nič težav, pri drugih se simptomi stopnjujejo. Najpogosteje se pojavijo:
- zasoplost (najprej ob naporu, kasneje tudi v mirovanju),
- utrujenost in upad telesne zmogljivosti,
- otekanje nog, gležnjev ali stopal,
- razbijanje srca ali preskoki,
- omotica ali omedlevica,
- tiščanje/bolečina v prsih,
- slabše prenašanje ležečega položaja ali nočni kašelj (znak popuščanja).
Če se našteto pojavlja vztrajno ali se stopnjuje, je smiseln pregled pri zdravniku – še posebej, če je v družini prisotna srčna bolezen ali nenadna smrt.
Od genov do življenjskega sloga
Vzrok ni vedno jasen. Pri nekaterih gre za dedno bolezen, pri drugih za posledico predhodne poškodbe srca (npr. po infarktu) ali za vpliv drugih bolezni in obremenitev. Med pogostejšimi dejavniki, ki povečujejo tveganje, so:
- dolgotrajno neurejen visok krvni tlak,
- sladkorna bolezen in bolezni ščitnice,
- kronično čezmerno uživanje alkohola,
- uporaba drog (npr. kokain, amfetamini),
- nekatera zdravljenja raka (kemoterapija, obsevanje),
- virusna vnetja srčne mišice,
- določene sistemske bolezni (npr. sarkoidoza, amiloidoza),
- družinska anamneza kardiomiopatije ali nenadne srčne smrti.
Kako poteka diagnostika?
Ko zdravnik posumi na težave s srčno mišico, je ključna usmerjena kardiološka obravnava. Najpogosteje vključuje:
- EKG (električna aktivnost srca),
- ultrazvok srca (ehokardiografija), ki pokaže velikost, debelino in delovanje srca,
- po potrebi MRI ali CT srca,
- obremenitvene teste,
- spremljanje srčnega ritma,
- v določenih primerih tudi genetsko testiranje.
Kako poteka zdravljenje?
Zdravljenje je odvisno od vrste in resnosti – od zdravil (za srčno popuščanje, ritem, pritisk, preprečevanje strdkov) do naprav, kot so spodbujevalnik ali defibrilator, v težjih primerih pa tudi kirurški posegi ali presaditev srca. Ob tem imajo velik učinek “osnove”: urejen krvni tlak, primerna telesna aktivnost (po dogovoru z zdravnikom), manj alkohola, opustitev kajenja, spanje, obvladovanje stresa.
Kardiomiopatije pogosto ne “odpravimo” v smislu ozdravitve, lahko pa z ustreznim zdravljenjem: zmanjšamo simptome, upočasnimo napredovanje, preprečujemo zaplete (aritmije, strdke, poslabšanje popuščanja).
Najbolj nevarno je ignorirati tihe znake
Kardiomiopatija je zahrbtna predvsem zato, ker se lahko razvija počasi, človek pa se na utrujenost in manjšo zmogljivost navadi. A srce navadno že prej pošilja opozorila – samo prepoznati jih je treba.
