7 preprostih ukrepov za manj klopov na vrtu
Visoka trava ni edino skrivališče klopov. Odkrijte, kateri deli vrta so najbolj tvegani in kako jih naredimo manj privlačne za te nevarne zajedavce.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vsako leto se ponavljajo opozorila pred nevarnostmi, povezanimi s klopi. Ti drobni zajedavci niso težava le v gozdu ali na travniku, temveč se lahko zadržujejo tudi na domačem vrtu, zlasti tam, kjer imajo dovolj vlage, sence, visoke trave in gostega rastja. Prav zato je dobro razmišljati ne le o zaščiti telesa, temveč tudi o tem, kako vrt urediti tako, da bo za klope čim manj prijazen.
PREBERITE TUDI:
Klopi niso le težava gozda
Najpogostejši bolezni, ki ju pri nas povezujemo z ugrizom klopa, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Slovenija sodi med območja, kjer sta ti okužbi pomemben javnozdravstveni problem, zato previdnost nikakor ni odveč. Pred klopnim meningoencefalitisom se lahko zaščitimo s cepljenjem, medtem ko cepiva proti lymski boreliozi za splošno uporabo pri nas ni. Pri tej bolezni je zato še posebej pomembno, da klopa čim prej odstranimo in da po ugrizu spremljamo morebitne spremembe na koži ali splošno slabše počutje.
Najprej zaščitimo sebe
Pred delom na prostem, sprehodom po visoki travi ali vrtnarjenjem na območjih, kjer so klopi pogostejši, se oblecimo tako, da imamo čim manj odkrite kože. Koristna so svetla oblačila, na katerih klopa hitreje opazimo, dolge hlače, zaprta obutev in nogavice, čez katere lahko potegnemo hlačnice. Izpostavljene dele telesa zaščitimo z repelentom, po vrnitvi domov pa se temeljito pregledamo, predvsem na pregibih, za koleni, pod pazduhami, v dimljah, za ušesi in na lasišču.
Vrt uredimo tako, da bo klopom manj prijazen
Veliko lahko naredimo tudi z načinom urejanja vrta. Klopi imajo radi vlažne, senčne in zaraščene kotičke, zato jim redno košena trata precej manj ustreza kot visoka trava ob robu vrta. Posebej pozorni bodimo na prehode med trato in živo mejo, gozdnim robom, zaraščenim travnikom ali neurejenim delom parcele. Tam se klopi pogosto zadržujejo, saj imajo zavetje, vlago in hkrati možnost, da se oprimejo mimoidočega človeka ali živali.
Za manj klopov na vrtu lahko poskrbimo z nekaj preprostimi ukrepi:
- Redno kosimo trato, še posebej ob robovih vrta, ob ograji, živi meji in poteh, kjer pogosto hodimo.
- Odstranjujemo odpadlo listje, suho travo in rastlinske ostanke, saj se v takšnih vlažnih zavetjih klopi lažje zadržujejo.
- Redčimo gosto grmovje in podrast, predvsem tam, kjer se grmovnice dotikajo poti, trate ali prostorov za posedanje.
- Otroška igrala, vrtne garniture in klopi postavimo na bolj sončen, odprt del vrta, ne tik ob visoki travi, gozdnem robu ali gosti živi meji.
- Ob robu vrta uredimo suh prehodni pas, na primer iz drobljenca, peska, sekancev ali lubja, če se vrt stika z gozdom, travnikom ali zaraščenim zemljiščem.
- Zmanjšamo skrivališča za glodavce, zato drva zlagamo urejeno, ne puščamo hrane na prostem in ne ustvarjamo vlažnih, neurejenih kupov ob robu vrta.
- Redno pregledujemo pse in mačke, saj lahko hišni ljubljenčki klope prinesejo tudi na teraso ali v hišo.
Najbolj tvegani so robovi vrta
Klopov običajno ni največ sredi pokošene trate, temveč na prehodih. To so deli, kjer se urejen vrt sreča z bolj divjim okoljem: ob živi meji, pod grmovnicami, ob kompostu, za drvarnico, ob zaraščenem sosednjem zemljišču ali na robu gozda. Prav tem mestom namenimo največ pozornosti. Če jih redno čistimo, zračimo in vzdržujemo pregledne, zmanjšamo število kotičkov, kjer bi se klopi lahko zadrževali.
Če se vrt stika z gozdom ali zaraščenim travnikom, lahko med urejenim delom vrta in naravnim robom ustvarimo suho pregrado. Pas drobljenca, sekancev, lubja ali peska klopom ne ustreza tako kot vlažna trava in listje, hkrati pa nas opozori, kje je prehod v bolj tvegano območje. Takšna pregrada ne bo popolnoma ustavila klopov, lahko pa zmanjša njihovo prehajanje v del vrta, kjer se najpogosteje zadržujemo.
Dišeče rastline niso dovolj zanesljiva zaščita
Pogosto slišimo tudi nasvete, da naj bi klope odganjale nekatere dišeče rastline, na primer sivka, rožmarin, meta, pelin ali mačja meta. Takšne zasaditve so lahko lep in uporaben del vrta, vendar se nanje ne smemo zanašati kot na zanesljivo zaščito. Klope bomo veliko učinkoviteje omejili z urejenim, zračnim in preglednim vrtom kot zgolj z nekaj aromatičnimi rastlinami ob poti.
Klopov ne moremo povsem odstraniti iz narave, lahko pa jim precej otežimo življenje tam, kjer si želimo brezskrbno uživati v vrtu.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.