So indijski avtomobili naslednja velika grožnja Evropi?
Evropska avtomobilska industrija je v krizi, del krivde nosi tudi prisilni zeleni prehod. Kar pa je še huje, to s pridom izkoriščajo predvsem azijski proizvajalci.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Indija je eden od tisti »spečih tigrov« avtomobilske industrije, ki se prebuja in bi lahko v prihodnje še bolj vplivan na dogajanje v Evropi.
Sporazum odpira vrata v Indijo
Prostotrgovinski sporazum med EU in Indijo, po katerem naj bi Indija odprla vrata evropskim avtomobilom, po katerem naj bi tudi v začetku veljal za 200.000 vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem z uvozno ceno več kot 15.000 evrov.
Začetki pogajanj o tem dogovoru segajo že v leto 2007, v njem pa naj bi Indija nekoliko bolj odprla trg za evropske avtomobile, predvsem pa naj bi precej znižali carin na uvoz avtomobilov iz EU. Trenutno znaša carina na uvoz avtomobilov iz EU 110 odstotkov, potem pa naj bi jo znižali na vsega 40. V prihodnosti pa naj nato carine znižali še za dodatnih 10 odstotkov.
A to je le del celotne zgodbe kajti če kdo pričakuje, da bodo avtomobili romali samo iz EU v Indijo, se moti. Indija je namreč, poleg ZDA in Kitajske, ena največjih proizvajalk avtomobilov saj pri njih na leto, po podatkih Society of Indian Automobile Manufacturers, prodajo 4,3 milijona potniških vozil. In njihov proizvodni potencial ni majhen in ti avtomobili bodo slej kot prej še bolj agresivno prihajali tudi v Evropo.
Trije veliki prodirajo v Evropo
Med njihove glavne znamke lahko štejemo Maruti Suzuki, ki je največja z več milijoni proizvedenih vozil in so močo zastopani na področju bencinskih in plinskih pogonov. Sledi ji znamka Mahindra, ki bolj stavi na mestne križance, tretje mesto pa zaseda Tata Motors s križanci in vedno bolj z električnimi modeli.
Poleg teh pa je pri njih na cestah veliko vozil znamk Hyundai, Toyota, Kia, MG Motor in Škoda. Prevladujejo pa vozila z bencinskimi motorji. Evropski proizvajalci avtomobilov pa imajo na tem trgu nekaj manj kot štiriodstotni tržni delež.
Indija spravila na kolena tudi nekdanje gospodarje
A še nekaj govori o moči indijske avtomobilske industrije. Ta se je namreč uspešno spravila na svoje nekdanje »gospodarje«, Združeno kraljestvo.
V deželi, kjer so začeli z revolucijo v mobilnosti in katere avtomobili so bili dolga desetletja pojem avtomobilizma, je že pred desetletji začel pihati drugačen veter in nekdanje tradicionalne znamke so zamenjale lastike. Rolls-Royce na primer je že od 1998 pod znamko BMW, Bentley je Volkswagnov, Mini prav tako BMW-jev, Jaguar pa je v rokah Tata Motors iz Indije, kar velja tudi za Land Rover.
Mnogi pa tudi so že pozabili, da MG ni bil od nekdaj kitajski ampak je bil pred tem pristno angleški, v rokah kitajskega Geelyja pa je tudi znamka Lotus.
Bondovski Aston Martin pa je v mednarodni lasti Lawrenca Strolla oziroma Yew Tree Consortiuma iz Kanade Združenega kraljestva, Public Investment Funda iz Savdske Arabije in nemškega Mercedes-Benza.
Lojalnost se meri v evrih
Kot so se nekoč Evropejci smejali slabo izdelanim japonskim in korejski avtomobilom, nato kitajskim, pa zdaj vsi ti postajajo, ali pa so že postali, samoumeven del evropskega prometa, se kaj lahko enako zgodi z indijskimi znamkami. Mogoče res včasih niso bile kakovostno in razvojno kos zahodnim znamkam, a potencial milijardnega trga je več kot očiten.
Indijci zdaj posnemajo Kitajce in napredujejo z velikimi koraki, Evropejci pa le nemočno opazujejo te razvojne skoke naprej in upajo, da bi na trgih Evrope vseeno lahko še računali na nekakšno lojalnost in odpor do tujih znamk. A na to ne bodo mogli računati v nedogled.
Kakovost še šepa
Res je sicer, da tudi kitajski avtomobili še zdaleč niso tako kakovostni, to vedo povedati tudi poznavalci, in to zaenkrat lahko velja tudi za indijske. O težavah z rezervnimi deli, kakovosti izdelave, nenazadnje tudi varnosti, je bilo že veliko povedanega, ob tem pa cene kitajskih prav nič ne zaostajajo za evropskimi vozili. Evropski kupec pa je vseeno preveč preračunljiv in gre ponavadi na led samo enkrat.
Nekoč 120, zdaj veliko manj znamk
Kar nekaj tradicionalnih znamk iz Združenega kraljestva pa je izginilo z avtomobilskega zemljevida. Nekoč jih je bilo skupaj več kot 120, a zdaj jih je seveda veliko manj, Rover je propadel leta 2005, leto prej Triumph, Ascari Cars leta 2010 (s tem je ena zadnjih znamk na Otoku, ki je bankrotirala), Austin leta 1989), Morris 1983 in še bi lahko naštevali.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
