Skrivnostna hladna lisa v Atlantiku skrbi znanstvenike
Znanstvenike že desetletja bega skrivnostna hladna lisa v Atlantiku. Nova študija kaže, da bi lahko bila povezana s slabljenjem ključnih oceanskih tokov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V severnem Atlantiku, južno od Grenlandije in Islandije, znanstveniki že desetletja spremljajo nenavaden pojav. Medtem ko se večina svetovnih oceanov zaradi podnebnih sprememb segreva, se na tem območju temperatura vode znižuje. Od začetka 20. stoletja se je tako imenovana "hladna lisa" oziroma "območje brez segrevanja" ohladila za skoraj eno stopinjo Celzija.
Nova raziskava, ki jo povzema CNN, ponuja dodatne dokaze, da je pojav povezan s slabljenjem enega najpomembnejših oceanskih sistemov na Zemlji. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko šlo za zgodnji znak sprememb v mehanizmu, ki pomembno vpliva na podnebje velikih delov planeta.
Zakaj je hladna lisa pomembna?
Že vrsto let se raziskovalci sprašujejo, zakaj se prav ta del Atlantika ohlaja, medtem ko se preostali ocean segreva. Ena od razlag je bila, da območje izgublja toploto zaradi sprememb vetrov in oblačnosti. Druga možnost pa je, da je ohlajanje povezano s spremembami v oceanskem kroženju.
Nova raziskava podpira drugo razlago. Po ugotovitvah raziskovalcev je najverjetnejši razlog za ohlajanje slabljenje atlantske meridionalne cirkulacije (AMOC), obsežnega sistema oceanskih tokov, ki prenaša toploto po Atlantiku.
Ključni sistem za uravnavanje podnebja
AMOC deluje kot velikanski tekoči trak. Toplo vodo s tropskih območij prenaša proti severnemu Atlantiku, kjer se voda ohladi, postane gostejša in se v globinah vrača proti jugu.
Ta sistem pomembno vpliva na podnebje Evrope, Severne Amerike in drugih delov sveta. Prav zato znanstveniki pozorno spremljajo njegove spremembe.
V zadnjih letih se krepi število raziskav, ki kažejo, da AMOC zaradi podnebnih sprememb slabi. Taljenje ledenih površin v severnem Atlantiku v ocean prinaša velike količine sladke vode, kar zmanjšuje slanost morja in moti procese, ki poganjajo oceansko kroženje.
Ohlajanje ni omejeno le na površino
Da bi bolje razumeli izvor hladne lise, so raziskovalci združili podatke oceanografskih meritev in satelitskih opazovanj s podnebnimi modeli.
Ugotovili so, da se ohlajanje ne dogaja zgolj na površini oceana, temveč sega tudi v njegove globlje plasti. To je pomembno, saj imajo vremenski dejavniki, kot so veter, oblaki in spremembe v ozračju, v globinah precej manjši vpliv.
Po mnenju avtorjev raziskave ta ugotovitev dodatno podpira razlago, da je za pojav odgovorno slabljenje morskih tokov.
"Sistem spreminja prenos toplote v oceanu, kar povzroča ohlajanje hladne lise," je pojasnil Stefan Rahmstorf z Univerze v Potsdamu, eden od avtorjev raziskave.
Ob tem je opozoril, da obstajajo tudi številni drugi dokazi o slabljenju tega sistema. Nekatere raziskave celo nakazujejo, da bi lahko bil danes najšibkejši v približno zadnjem tisočletju.
Kaj bi pomenilo nadaljnje slabljenje?
Znanstveniki poudarjajo, da nova raziskava ne dokazuje skorajšnjega zloma sistema. Vendar pa bi lahko bila hladna lisa eden od pokazateljev, da se AMOC postopoma spreminja.
Če bi se sistem v prihodnosti močno oslabil ali celo zlomil, bi bile posledice občutne. Na vzhodni obali Združenih držav Amerike bi se lahko pospešilo dvigovanje morske gladine, Evropa bi se lahko soočila z občutno hladnejšimi zimami, To pomeni, da bi severna Evropa postala veliko težje naseljiva, shladilo bi se za deset in več stopinj Celzija, kar bi bilo slabo za kmetijstvo in več drugih dejavnosti.
Nekateri znanstveniki opozarjajo, da bi se sistem lahko približeval tako imenovani prelomni točki. To ne pomeni nujno takojšnjega zloma, temveč stanje, po katerem bi nadaljnje slabljenje bilo težko ustaviti.
Dokazi se krepijo, vprašanja ostajajo
Neodvisni strokovnjaki ocenjujejo, da nova raziskava pomembno prispeva k razumevanju dogajanja v severnem Atlantiku, vendar dokončnega odgovora še ne prinaša.
Raziskovalec Rene van Westen z univerze v Utrechtu opozarja, da so prejšnje študije pokazale, da lahko podobne vzorce ohlajanja povzročijo tudi spremembe v ozračju. Kljub temu dejstvo, da nova raziskava prihaja do podobnih ugotovitev na podlagi različnih podatkovnih zbirk, po njegovem mnenju krepi zanesljivost rezultatov.
Podobno meni tudi David Thornalley z univerze v Londonu, ki poudarja, da je neposrednih meritev iz globokega oceana še vedno razmeroma malo. Tudi Jonathan Baker z britanske meteorološke službe Met Office za CNN ocenjuje, da raziskava predstavlja pomemben dodaten dokaz o povezavi med hladno liso in slabljenjem AMOC-a, ne pa še dokončne potrditve.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
