Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Borisa Klepača nekateri poznajo kot borca za pravico, drugi kot rekreativnega športnika, tretji ga občudujejo, kako si je opomogel po tumorju v žrelu. Prvi šok je bila diagnoza, drugi pa naslednji dan, ko so mu hoteli preventivno odstraniti zadnje tri zobe v obeh vrstah. Med zdravljenjem z obsevanjem je neizogibna poškodba sluznice in žlez slinavk, kar pomeni nastanek razjed in zelo oteženo higieno. Sam si je dal izpuliti samo modrostne zobe. Poseben izziv je bila prehrana, saj je bilo skoraj nemogoče jesti, a je našel svojo pot. In borec za pravico? Zaradi gradnje sosednjega bloka na ljubljanskih Prulah se je Borisov nagnil. Sledil je dolgoleten boj po sodiščih. Zavzeto se je boril za pravico in tako zavzeto se je boril tudi za življenje.

Zdravje

Zoran Slejko po protirakavi kuri: Tumorja ni bilo več

Njegova mantra so bili hrana, upanje, gibanje in ustna higiena

Življenje 56-letnega Borisa Klepača se je pred tremi leti v dveh dneh popolnoma spremenilo. Po diagnozi tumorja v žrelu je naslednji dan pri pregledu na stomatološki kliniki izvedel, da je zaradi obsevanja priporočljivo, da mu odstranijo zadnje zobe do petic. »Ko se začnejo obsevanja, se poškodbe sluznice in žleze slinavke v ustih kažejo kot obsežne in globoke krvaveče ali gnojne razjede, ki lahko zaradi bolečin popolnoma onemogočijo vsakdanje hranjenje, hkrati pa so vstopno mesto za razvoj sistemske okužbe, a se da to delno preprečiti z vzdrževanjem ustne higiene,« razlaga Boris, ki za vse, kar se mu dogaja, želi razlago. O sebi pravi, da je po duši strojnik in da tako tudi razmišlja ter vedno išče rešitve in optimizacijo. 

»Žena se razveseli, da bo kupila nov fen, jaz pa starega razstavim in popravim,« pojasnjuje. In tako, z dušo strojnika, se je lotil tumorja. »Ko dobiš tako diagnozo, ni lahko, veliko pa je, če ti nekdo vse razloži.« Že na začetku so mu predstavili metode zdravljenja, med njimi tudi kirurško zdravljenje, a verjetno potem ne bi več govoril in bi se prehranjeval drugače.
»Na onkologiji je skupina ljudi, ki delajo s srcem, in popolnoma sem jim zaupal, da bodo izbrali najboljše zdravljenje zame,« razlaga.

Med njimi je bil tudi profesor dr. Primož Strojan, dr. med., vodja tima za zdravljene rakov glave in vratu. Borisa je spodbujal, naj ga vpraša vse, kar ga zanima. S tem je ta najbolj razbil svoj strah. Zanimal se je tudi za protonsko obsevanje v tujini, a mu je zdravnik razložil, da je zanj najprimernejša radioterapija. K sreči še ni imel zasevkov. Čakalo ga je 35 obsevanj, pri vsakem je prejel 2 greja obsevanja, skupno 70 grejev, kar je smrtonosen odmerek za rakave in zdrave celice. Zadnje se k sreči obnavljajo, mlajši si, boljše je obnavljanje.

Usta postanejo živa rana

 Kakšni izzivi bodo med obsevanjem in po njem v ustni votlini, si nihče ne zna predstavljati. »Bereš, da boš brez sline, a kaj to pomeni, ne veš,« pravi Boris, ki zdaj, tri leta po zdravljenju, ves čas nosi s sabo plastenko vode, saj se mu izloča malo sline. Pravi, da so obsevanja mala mal’ca, vse, kar pride v paketu z njimi, pa je zelo težka pot. 

»Veliko je napisanega o posledicah obsevanja, a zelo malo je konkretnih navodil, kako živeti ali kako blažiti posledice,« pojasnjuje sogovornik, ki je iskal pot, kako čim lažje to preživeti. Sicer bi lahko dobil zdravila za lajšanje bolečin, nekatere tako boli, da jim pomagajo samo opiati, a bi ga po tem še nekaj ur bolelo, ker bi si med hranjenjem poškodoval sluznico. Sam je naštudiral, da je pomembna predpriprava, žvrkljanje kokosove maščobe, oljenje ust z olivnim oljem, sicer ti tudi olje naredi malo razjed, ampak hranjenje je preprostejše in prijetnejše. Po hranjenju sta prišla na vrsto čiščenje in blaženje posledic hranjenja.

Zdravje

Demenca ni konec, temveč drugačen začetek

Življenje brez sline

 Prvi izziv je bila higiena, ki je zelo otežena zaradi ranjene sluznice, nekaterim se tudi zaskoči čeljust, zelo težko odpirajo usta, zato med obsevanji zelo priporočajo čim več miganja s čeljustjo. »Navodilo je bilo, da naj higieno vzdržujem z nežnim ščetkanjem. Uporabljal sem nežno vodno prho, tudi po desetkrat na dan, usta sem si redno spiral s fiziološko raztopino ali vodo, v kateri je bila raztopljena soda bikarbona,« pripoveduje o tegobah življenja brez sline. Bili so tudi dnevi, ko se mu je zdelo, da si ves čas samo spira usta. Električne ščetke so sicer strogo prepovedane, sam pa si je z njo zelo nežno umival zobe.

Med obsevanji mu je prijateljica priporočila, naj se obrne na Mario Ano Kolman, fitoterapevtko, in ta mu je takoj povedala, da mu ne bo ozdravila tumorja, ampak samo blažila posledice obsevanj. S kapljicami živice, to je smola sibirske cedre, si je po njenih navodilih mazal in spiral ustno votlino, higieno je vzdrževal s kakovostno zlato zobno pasto brez fluora, vsakodnevno je pil izvleček črne sibirske čage, s čagino kremo pa si je mazal opekline. Še vedno ji je hvaležen za napotke. Prav tako tudi izkušenim medicinskim sestram, ki so mu dale največ praktičnih nasvetov.

Mateja J. Potočnik

Po grlu ne gre niti banana niti pire

Že po tednu dni obsevanja je največji izziv postalo hranjenje. »Svetovali so mi pasirano hrano, a me je preveč bolelo, niti banane nisem mogel jesti,« razlaga. Vedel je, da mora jesti, da je hrana energija za potrebno gibanje in vzdrževanje imunskega sistema, ki ti ga obsevanje z lahkoto odvzema. Prehrana in vsakodnevna telesna aktivnost ti omogočata vzdrževati zdravo telo kljub negativnim učinkom obsevanja. Njegovi obroki so skoraj tri mesece bili zelo redek čokolino s polnomastnim prekmurskim mlekom v prahu s 26 odstotki maščobe, ki mu je dodal proteine, ogljikove hidrate in žličko medu. S tem je užil dovolj maščob, da je dobil energijo.

Preizkusil je skoraj vso ponudbo mleka na trgu, da je našel takšno, ki ga je lahko užival. Šest decilitrov, ki imajo približno 300 kalorij, je zaradi bolečin počasi spil v uri in pol štirikrat na dan. Redno se je tehtal in vsak tretji dan, ko je imel stabilno težo, je namesto štirih obrokov popil samo tri. To je bilo zanj veliko olajšanje. Poleg je užival dietno živilo prosure in občasno dve jajci z mlekom, ki ju je zelo nežno spekel kot mehek »poc«. Tudi nekatere jogurte je lahko jedel in veganske pudinge. To je bila več kot tri meseca vsa njegova hrana. S 85 kilogramov je shujšal na 61. Gotovo je bilo zelo pomembno, da je bil že pred tem v izvrstni kondiciji. Ko pri teku in kolesarjenju ni več mogel dosegati prejšnjih rezultatov, je bil zanj prvi opozorilni znak, da ni vse tako, kot mora biti.

Angelček in hudiček

 Sicer sta mu gibanje in druženje med zdravljenjem pomenila odklop, da ni razmišljal o bolezni. Če ga je poklical prijatelj, da se mu je pokvaril stroj, mu je šel takoj pomagat. »Pomembno je, da preusmeriš misli,« pravi. Obdeloval je vinograd na Dolenjskem, kolesaril, tek je zamenjal s hojo in ves čas pil vodo z nahrbtnika. Takrat je moral sicer pojesti še dodaten obrok čokolina z dodatki. »Hranjenje, upanje, gibanje in vzdrževanje ustne higiene je vse, kar delaš te mesece. Nad glavo imaš ves čas angelčka in hudička, ki ti vsak po svoje nenehno svetujeta, kaj in kako početi, dejstvo je, da se ne smeš vdati bližnjicam, se sprijazniti s tem, da ti ni pomoči, se smiliti sam sebi. Pred sabo sem imel samo en cilj: da moram še nekaj narediti v življenju,« razlaga. V veliko oporo so mu bili žena in sinova, svoje bolezni nikoli ni skrival ali se zapiral med štiri stene.

V službo po treh mesecih

Po taki diagnozi imajo bolniki ponavadi dve leti bolniške. Sam ni zdržal doma, po treh mesecih je zaprosil, da bi šel delat za polovičen delovni čas. »Glava sicer ni v redu, ampak moraš se zaposliti. K sreči so mi omogočili najprej štiriurni delovnik, že po pol leta pa sem že delal po osem ur,« pripoveduje. Še po treh letih najlažje je močnato hrano, obroki v restavracijah odpadejo. Niti kruha ne more normalno jesti. Če bi imel samo eno željo, bi bila to slina. Zdaj spi na noč tudi že po sedem ur na desnem boku, ker se mu slina izloča na levi, neobsevani strani. Bile so noči, ko je spal samo po 15 minut, saj so se mu je zaradi izsušenosti grlo popolnoma zlepilo. A k sreči je to za njim. Po njegovem je k okrevanju gotovo pripomoglo tudi to, da v vsakem problemu najde izziv, ki ga je treba rešiti.

revija Jana