AI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nedavno sem se znašla na turistični ladji, ki je plula okrog Krka. Pogledi na Kvarner so zares fascinantni, ampak človek od takšnega izleta pričakuje še kaj drugega. Recimo vsaj kakšen prospekt in nekaj pojasnil, kje plujemo in zakaj je ta otok (tudi za nas Slovence) zanimiv – kar precej reči bi se našlo.

Namesto tega smo izvedeli, da otok ni več največji v Jadranu, ampak da je to po zadnjih meritvah Cres, tu in tam nam je vodnica omenila ime kraja, mimo katerega smo se peljali, večinoma pa je, če je sploh kaj rekla, ostalo na ravni: levo Krk, desno Cres. To me je spomnilo na izlet v Grčijo dolga leta nazaj, ko je vodnica vso pot v zelo razmajanem avtobusu molčala, če pa je le kaj rekla, je bilo v slogu »levo koruza, desno tobak«, kar smo videli tudi sami. Niti zemljevida ni imela. Če ne bi bilo v skupini nekaj čisto pravih alpinistov, morda kdo od nas, ki smo (z otroki) lezli na Olimp, ne bi prišel cel nazaj. Ko smo se vrnili, sem v časopisu prebrala, da je gospa v kazenskem postopku, obtožena je bila, da je na nekem drugem planinskem izletu zakrivila smrt dveh pohodnikov.

Politika

Janin uvodnik: Od tod do nikoder?

Na Krku smo se ustavili v dveh turističnih krajih, bilo je skoraj štirideset stopinj in pod milim bogom nismo vedeli, kaj naj tam počnemo. Ob morju so se stiskale restavracija pri restavraciji, vmes pa kioski z enakimi spominki (le cena se je lahko precej razlikovala). Nikjer nobene pekarne ali trgovine s sadjem. Saj so restavracije, so rekli. Bi morda lahko kje kupila časopis? Pojma nimam, so rekli natakarji in trgovci, nisem od tod. Od tam očitno niso niti turisti niti turistični delavci, kam so se pa med poletno invazijo skrili Krčani, ni znano. Pod cesto je ozek pas plaže, toliko, da so se v eni vrsti tesno skupaj zložili ležalniki in brisače, pa nekaj senčnikov, ki niso dajali nikakršne sence. Ljudje so tacali drug po drugem. Tam na robu mesteca rasejo novi hotelčki, nove restavracije in novi kioski s spominki, vse to oskrbujejo ljudje, ki jih nalovijo povsod, kjer se da.

Agencije, ki najemajo in včasih tudi preprodajajo delovno silo, cvetijo. Saj je vseeno, ali res znajo kuhati in streči, samo da zdržijo do konca sezone. Malo nam je bilo žal, da nismo pokusili hrane v kateri od restavracij, kajti kosilo na naši ladji je bilo na ravni preslane zeljnate solate, piščančjega zrezka v agregatnem stanju podplata ali odmrznjene ribe z okusom po ne vem čem. Morje pa je bilo toplo in čisto, to že. 

Čisto nekaj drugega je prijateljičina zgodba, na turistično kmetijo v Tuhinjski dolini je namreč za nekaj dni peljala hčerino družino z dvema majhnima otrokoma. Cena je bila zmerna, kuhali so si sami, gostiteljica, sicer vzgojiteljica, je znala navdušiti otroka, hranila sta živali, pobirala jajca iz gnezd in jahala ponija. Mir, dolgi sprehodi in prijazno okolje so bili za vse enkraten odklop.

Kako najti ravnovesje med butičnim (a ne dragim) turizmom in množično invazijo gostov? Turizem je ena od najhitreje rastočih panog, ki pa je lahko za prebivalce turistični krajev precejšnja nadloga – vse je dražje kot v krajih brez turizma, ne morejo najeti stanovanja po znosni ceni, vsaj nekaj mesecev na leto so ulice, trgovine in lokali nabito polni, pa tudi okolje težko prenese goro smeti in oblake izpušnih plinov, ki jih puščajo za seboj.

Nekateri kraji se skušajo zavarovati pred množičnim turizmom z vstopnino, drugi pa z visokimi cenami, ki nikakor ne ustrezajo ravni storitev (saj boste prišli le enkrat in nikoli več). V vsakem primeru nasrkajo tako domačini kot turisti, ki si želijo oddiha in pustolovščin, kaj zares dobijo, je seveda drugo vprašanje.

Seveda bi zdaj lahko porabila veliko prostora za modrovanje, kaj storiti, a je odgovor precej preprost – najprej se moramo vprašati, kaj sploh hočemo. Odkrivati nove kraje? Želimo trušč ali mir? Je res treba iti na dopust sredi poletja, čeprav nimamo šoloobveznih otrok? Res moramo s sombrerom na glavi in brisačo na rami vsak dan riniti na isto plažo, mimo istih dolgočasnih trgovin s spominki in restavracij s kalamari z drugega konca sveta? Je to to?

revija Jana