Katja Goljat

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tolščaku tudi suša ne pride do živega

Meta Harej, Domače dobrote Metka: »Tolščak je okusen 'tolsti' plevel, ki je bogat vir omega-3-maščobnih kislin. Brez zalivanja kljubuje tudi najhujši sončni pripeki in suši. Večinoma raste kot nezaželen vrtni plevel na najbolj sončnih mestih. Čeprav ga mnogi izruvajo in zavržejo, gre za pravi 'superplevel' oziroma 'superživilo'. Poleg omega-3-maščobnih kislin vsebuje visoke ravni vitaminov A, C in E ter minerale, kot so magnezij, kalcij, kalij in železo.

Navadnemu tolščaku (Portulaca oleracea) nekateri pravijo tudi portulak, vendar je to pogovorno ime, ki izhaja iz njegovega latinskega poimenovanja. Njegovi mesnati listi in steblo imajo prijetno kiselkast, rahlo slankast okus, zaradi česar je odličen svež v solatah, blanširan ali fermentiran. Sredi poletja ga le dodajmo svežim solatam (paradižniku, kumaricam, tudi zelju), lahko pa ga v kozarcih shranimo za poznejše dni.

Kulinarika

Na morju si jedi popestrijo z divjimi rastlinami

Katja Goljat

Vložen tolščak

Sestavine: tolščak, 1 l vode, 250 ml jabolčnega kisa, 2 žlički soli, začimbe

Priprava: Sveže nabran tolščak temeljito operemo. Velike razvejene veje razdelimo na vejice in jih sveže zložimo v kozarce. V vsak kozarec dodamo začimbe po svojem okusu. Dobra izbira so zrna ali listi koriandra, gorčična semena, zrna popra, koper, timijan, čili ... Pripravimo vodno raztopino kisa: v 1 liter vode vmešamo 250 ml jabolčnega kisa in dve žlički soli. Tolščak v kozarcih prelijemo s pripravljeno raztopino, zapremo s pokrovi ter pasteriziramo v vodni kopeli toliko časa, da tolščak izgubi živo barvo in se v kozarcu dvigujejo mehurčki. Kozarce vzamemo iz vodne kopeli in jih čim hitreje ohladimo.

Osebni arhiv

Fermentiran tolščak

Sestavine: tolščak, 1 l vode, 35 g soli, začimbe

Priprava: Sveže nabran tolščak temeljito operemo in razdelimo večje razvejene dele rastline na vejice. Zložimo jih v večji kozarec, primeren za fermentacijo. V kozarec dodamo začimbe po želji, lahko enake kot za vložen tolščak. Pripravimo slano raztopino vode. Priporočam 3,5-odstotno raztopino soli, to je 35 g soli na 1 l vode. Z raztopino zalijemo tolščak. Zelenjava mora biti popolnoma prekrita z vodo, zato si pomagamo z distančniki ali drugimi metodami, ki ste jih zagotovo že spoznali v tej reviji. Pokrijemo s pokrovom za fermentiranje, da mehurčki lahko izhajajo iz kozarca. Kozarec lahko postavimo kar na kuhinjski pult in po približno treh dneh boste lahko občudovali bogato žuborenje in obogateno zelenjavo, ki si jo že lahko privoščite.«

Katja Goljat

Rože in vrt

Kako izdelati dišeči šopek iz divjih rastlin?

Malo drugačen poletni koktajl.

Karmen Gajšek, nabiralka in zeliščarica, obožuje meto, cvetove rmana, glavinca in zlate rozge, zato se jih je odločila združiti v prav poseben koktajl. »Ta osvežilni koktajl je eden izmed najbolj prepoznavnih okusov FesDivjala – festivala divje hrane. Številni obiskovalci se vsako leto vračajo tudi zaradi njega, saj ga pripravljamo iz domačih sestavin in sveže nabranih divjih rastlin. Če ga želite doživeti v pristni festivalski izvedbi, vas vabimo na FesDivjal,« pravi.

Katja Goljat

Sestavine

• 0,4 dl zeliščnega likerja
• 0,5 dl belega vina
• 0,6 dl jabolčnega soka
• 0,5 dl mineralne vode
• 2 žlički jabolčnega kisa
• pest ledu
• nekaj lističev mete ter užitni cvetovi rmana, glavinca, zlate rozge ali drugih sezonskih divjih rastlin

Priprava: Sveže rastline v kozarcu nežno pretlačimo, da sprostijo aromo. Kozarec skoraj do vrha napolnimo z ledom, prilijemo vse preostale sestavine in premešamo z dolgo žlico ali vse skupaj pretresemo v šejkerju.

Shutterstock

Močvirskemu osladu pravijo kar travniški aspirin.

Monika Stojc, Polna cajna: »Močvirski (brestovolistni) oslad in travniški (navadni) oslad sta aromatični, užitni in blagodejni trajnici iz družine rožnic, ki ju zaradi salicilatov pogosto imenujejo tudi 'travniški aspirin'. Močvirski oslad (Filipendula ulmaria) raste predvsem na vlažnih travnikih, ob jarkih, potokih in rekah. Zraste 1–2 m visoko, ima robato, pogosto rdečkasto steblo in pernato deljene dlakave liste. Njegova gosta, smetanovo bela do rumenkasto bela socvetja cvetijo od junija do avgusta – pogosto še dlje. Travniški oziroma navadni oslad (Filipendula vulgaris) je manjši (30–80 cm), raste na bolj suhih, sončnih in bazičnih travnikih. Listi so podobni rmanovim, cvetovi beli ali rahlo rožnati, cveti že od maja naprej. Oba sta v Sloveniji pogosta in užitna; uporabnejši in pogostejši v kulinariki in zeliščarstvu pa je močvirski.

Okus in vonj sta značilna – sveža rastlina diši po medu, ajdi, mandljih ali oreščkih, posušena še izraziteje po grenkih mandljih. Užitni so mladi listi, poganjki in predvsem cvetovi. Cvetove dodajamo solatam, juham, omakam, sirupom, kisu, sorbetom, čajem, sladicam ali jih uporabljamo za aromatiziranje pijač in sladkorja. Liste lahko uporabimo podobno kot zelišča. Nabiramo predvsem mlade dele in cvetove, še preden se popolnoma odprejo; hitro jih posušimo v senci in hranimo v zaprtih posodah.

Močvirski oslad pogosto najdemo kar ob vodi ali na vlažnih travnikih, kjer ga ni treba 'iskati' – le pazljivo ga nabiramo, da ohranimo rastišča.«

Opozorilo: ljudje, občutljivi za aspirin ali z želodčnimi razjedami, naj se ju izogibajo.

Drobljenec z gozdnimi sadeži in močvirskim osladom

Drobljenec: 200 g bele moke, 150 g osladovega sladkorja, 100 g osladovega masla (ali margarine za vegansko različico).

Sadni nadev: 600 g gozdnih sadežev (robide, maline ali drugo sezonsko sadje), 2–3 žlice osladovega sladkorja ali poljubnega sirupa, 1½ žlice koruznega škroba, 1 žlička cimeta, ščepec soli.

Osladovo aromatizirano maslo: 100 g masla, 4–6 svežih socvetij močvirskega oslada (ali 2 žlici posušenih cvetov).

Priprava: Sveže cvetove oslada osmukamo s stebel in jih zmešamo z enako količino sladkorja. Dobro premešamo, nato pa mešanico zmeljemo, razporedimo na pekač v tanki plasti, posušimo v pečici in ponovno zmeljemo, da se znebimo grudic. Tako dobimo osladov sladkor.

Maslo 15 minut nežno segrevamo s cvetovi oslada (ne sme zavreti), nato ga precedimo in ohladimo. Tako smo dobili osladovo maslo.

Sadje zmešamo s sladkorjem, škrobom, cimetom in soljo ter ga razporedimo po pekaču. Osladovo maslo s prsti vgnetemo v moko, dodamo osladov sladkor in drobljenec potresemo po sadju. Pečemo 35–40 minut pri 180 °C, da sadje zabrbota, drobljenec pa zlato porjavi. Postrežemo s kepico vaniljevega sladoleda.

Osebni arhiv

Močvirski ali travniški oslad sta odlična za to sladico. Če svežih cvetov ne najdemo več, uporabimo posušene ali jih nadomestimo z bezgom, robinijo, materino dušico, dobro mislijo, meto, meliso ali dolgolistno meto. Za sadni nadev uporabimo robide, maline, borovnice, slive, ringloje, češnje, jabolka, hruške, bezgove jagode, drnulje ali njihovo kombinacijo. Pri divji kuhinji naj domišljija ne pozna meja.

Še en odličen recept: divja granola

Sestavine: 150 g ovsenih kosmičev, 30 g ekspandiranih pirinih kosmičev, 20 g semen trpotca, 20 g semen koprive, 15 g semen bele metlike, 20 g kokosove moke, 20 g medu, 10 g sirupa iz smrekovih vršičkov, 20 g stopljenega kokosovega olja, 15 g olivnega olja, ščepec soli, ½ žličke mletega cimeta (po želji).

Priprava: Pečico segrejemo na 150 °C z ventilacijo oziroma 160 °C brez nje. V skledi zmešamo kosmiče, semena, kokosovo moko, sol in cimet. Dodamo med, sirup iz smrekovih vršičkov ter kokosovo in olivno olje. Dobro premešamo. Mešanico razporedimo v tanki plasti po pekaču, obloženem s peki papirjem. Pečemo 10–12 minut, da se le rahlo zlato obarva. Popolnoma ohladimo in shranimo v dobro zaprti posodi.

Semena koprive, trpotca in bele metlike so prava zakladnica hranil. Semena koprive vsebujejo beljakovine z esencialnimi aminokislinami, omega-3- in omega-6-maščobne kisline, vitamine A, B, C, E in K ter minerale (železo, magnezij, kalcij, cink, mangan). Cenijo jih kot tonik za dvig energije, podporo nadledvičnim žlezam, ledvicam in hormonskemu ravnovesju. Trpotčeva semena so bogata s prehranskimi vlakninami in podpirajo prebavo, semena metlike pa prispevajo beljakovine, minerale in vlaknine. Vse to združimo v divjo granolo – energijsko bombo za boljši dan. Uživamo jo z mlekom ali rastlinskim napitkom ali v osvežilni sladici v kozarčku, na primer: plast granole, jabolčna čežana, skutna krema s sadjem in meto, po vrhu listki mete in semena koprive.

OPOZORILO: Nabirajte samo rastline, ki jih dobro poznate! Odlična priložnost, da se tega naučite s pomočjo poznavalcev in vodenih delavnic v naravi, bo dogodek FesDivjal, to je 5. slovenski in mednarodni festival divje hrane, ki ga prvi septembrski konec tedna prirejajo v sadovnjaku Kozjanskega parka.

revija Jana

Katja Goljat