Podedovali ste parcelo: gradnja ni vedno najboljša možnost
Ste podedovali parcelo? Preverite, kako ugotoviti njeno namensko rabo, ali lahko na njej gradite ter katera pravila veljajo pri prodaji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dedovanje zemljišča lahko na prvi pogled zveni kot dobra novica, vendar šele pogled v uradne evidence pokaže, kaj ste pravzaprav podedovali. Na parceli namreč ni nujno dovoljeno graditi, tudi prodaja kmetijskega ali gozdnega zemljišča pa ima posebna pravila.
Ko podedujemo parcelo, je ena prvih misli pogosto: jo lahko prodamo, na njej zgradimo hišo ali jo preprosto obdržimo? Odgovor ni odvisen samo od tega, da smo postali njen lastnik. Ključni so namenska raba zemljišča, prostorski pogoji, morebitne omejitve ter podatki, vpisani v uradne evidence. Kataster nepremičnin med drugim vsebuje podatke o površini parcele, dejanski in namenski rabi ter tudi območjih služnosti.
Najprej preverite, kaj ste sploh podedovali
Parcela, ki je na terenu videti kot idealen prostor za hišo, zaradi tega še ni nujno zemljišče, na katerem lahko gradite. Po Zakonu o urejanju prostora poznamo med drugim stavbna, kmetijska, gozdna in vodna zemljišča, njihova namenska raba pa je določena s prostorskimi akti občine. Zato je eden prvih koristnih korakov preverjanje lokacijske informacije. Ta pove, kakšna je namenska raba zemljišča in kateri prostorski pogoji ter omejitve veljajo zanj. Pridobite jo pri občini, na območju katere parcela leži. Lokacijska informacija se uporablja tudi pri pravnih poslih, prodaji, cenitvi in dedovanju nepremičnin.
Če je zemljišče stavbno, to še ne pomeni, da lahko jutri začnete graditi
Oznaka »stavbno zemljišče« je pomembna, vendar sama po sebi še ni zagotovilo, da boste na konkretni parceli lahko zgradili hišo po svojih željah. Preveriti je treba podrobnejšo namensko rabo in prostorske izvedbene pogoje, ki lahko določajo dovoljeno vrsto objektov, njihovo lego, velikost in oblikovanje. Pomembni so lahko tudi varstveni režimi, predkupne pravice in druge omejitve. Če torej zemljišče nameravate uporabiti za gradnjo, naj bo prvi korak preverjanje konkretne parcele, ne načrtovanje hiše.
Preberite tudi:
Kaj pa, če ste podedovali kmetijsko zemljišče?
Tu nastane ena najpogostejših zmot: kmetijskega zemljišča ne morete preprosto spremeniti v stavbnega samo zato, ker ste njegov lastnik. Sprememba namenske rabe je mogoča le s spremembo občinskega prostorskega akta. Lastnik lahko občini poda pobudo, vendar to še ne pomeni, da bo sprememba odobrena. Občina mora pri odločanju upoštevati prostorski razvoj, varstvene režime, urbanistična merila in možnosti opremljanja zemljišča z infrastrukturo. Tudi pobuda, ki jo občina sprva uvrsti v postopek, lahko pozneje iz končnega prostorskega akta izpade. Občina lahko za obravnavo zasebne pobude zaračuna tudi takso (od 50 do 300 evrov), če je to uredila z odlokom. Plačilo pomeni obravnavo pobude, ne zagotovila, da bo zemljišče postalo stavbno.
Zemljišče lahko tudi prodate, vendar preverite postopek
Če zemljišča ne potrebujete, je seveda ena od možnosti prodaja. Toda pri kmetijskih zemljiščih, gozdovih in kmetijah veljajo posebna pravila. Lastnik mora ponudbo za prodajo praviloma predložiti upravni enoti, kjer zemljišče leži, pri prodaji pa je treba upoštevati tudi zakonsko določene predkupne upravičence. Med njimi so lahko na primer solastnik, kmet mejaš, zakupnik in drugi upravičenci po določenem vrstnem redu. Pravila se lahko dodatno razlikujejo, če na zemljišču obstaja predkupna pravica države ali občine oziroma če leži na posebej varovanem območju. Zato prodaje takšne parcele ni dobro obravnavati enako kot običajne prodaje stanovanja.
Ni nujno, da zemljišče prodate
Če gre za kmetijsko zemljišče, ki ga sami ne nameravate obdelovati, je ena od možnosti tudi zakup. Tudi pri njem lahko veljajo prednostne pravice določenih upravičencev, med drugim obstoječega zakupnika, kmeta mejaša oziroma drugih kmetov. Pri stavbnem zemljišču pa se lahko lastnik odloči tudi, da ga obdrži kot dolgoročnejšo naložbo. Pred takšno odločitvijo je smiselno poznati njegove dejanske možnosti uporabe in omejitve – oznaka parcele ali njena lokacija sama po sebi ne povesta dovolj.
Pred odločitvijo preverite štiri stvari
Preden podedovano zemljišče prodate, začnete pripravljati gradnjo ali vlagate pobudo za spremembo namenske rabe, preverite podatke o parceli v katastru nepremičnin, namensko rabo in prostorske pogoje pri občini, morebitne pravne omejitve ter pravila, ki veljajo za konkretno vrsto zemljišča. Šele nato boste vedeli, ali ste podedovali potencialno gradbeno parcelo, kmetijsko ali gozdno zemljišče oziroma nepremičnino, pri kateri bodo možnosti uporabe precej bolj omejene.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
