revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pred dnevi je vlada predstavila predlog sprememb zakona o RTV Slovenija, bliža pa se tudi referendum, na katerem naj bi se izjasnili, ali smo za naročnino ali ne. Naša največja kulturna institucija in javni medij je torej spet na udaru politike. Razmere v hiši tudi sicer niso rožnate. Denarja zmanjkuje celo za plače, predsednica uprave je povedala, da se bodo zaradi tega morali odpovedati nekaterim športnim prenosom, kar seveda gledalcem ni všeč. Tudi sicer bi hiša morala racionalizirati svoje poslovanje, vendar je zaradi zakonskih določil v nekakšnem pat položaju. Situacija je zelo kompleksna, zato smo za mnenje povprašali tiste, ki hišo res dobro poznajo. Poklicali smo nekaj novinarjev, ki so danes že v pokoju in torej niso vpeti v aktualno dogajanje.

Ljudje

Zadnji pravi moški: kako pa kaj penzija, gospod Slavko Bobovnik?

Slavko Bobovnik: Skrajno nepremišljena poteza

»Ukinitev naročnine je skrajno nepremišljena poteza, ki bi iz RTV-ja naredila vazala vsakokratne politike. (Je to pravi namen predlagateljev?) Na drugi strani pa se mora RTV rešiti spon javnega sektorja, kamor jo je potisnil Virantov zakon, ki je za mnoge postal ščit za prikrivanje lastnega neznanja in lenobo. Ni pomembno, kaj piše na števcu ur prisotnosti v pisarni; šteje samo tisto, kar je videti na zaslonu ali slišati po radiu. Pa še: nepredstavljiv razvoj tehnike se je zgodil v zadnjih treh desetletjih, organizacija velike hiše pa je še vedno na moč podobna tisti iz prejšnjega stoletja. In to dvoje bi morala pomagati reševati politika, če hoče ob gledljivem in poslušljivem programu prihraniti kak cent.«

Mateja J. Potočnik

Ljerka Bizilj: Vsaka politika poskuša obvladovati ta medij

»Potrebujemo javni RTV-servis. Vedno znova sem ogorčena, da vsaka politika – leva ali desna – poskuša obvladovati ta medij. Je pa res, da se je, žal, večina kolegov zelo pripravljena prikloniti tej ali oni oblasti. Če malce karikiram, je torej vseeno, ali je to državni ali javni servis, ker je tako ali tako vedno pod klobukom te ali one politike. Predvsem je bistvo, da se je z RTV-jem treba ukvarjati na čisto drug način. Ne s stališča politične nagnjenosti tega ali onega novinarja, urednika, oddaje …, ampak predvsem s stališča zakonske organiziranosti hiše. Ta namreč še vedno deluje, kot da smo v času filma, ne pa digitalnega sveta.

Predvsem organizacijsko je vse postavljeno skrajno zgrešeno. Brez zakonske in siceršnje pomoči pa tega ne bo mogoče kar tako spremeniti. Hiša deluje preveč po starem in je zato predraga. Denar se namenja za stvari, ki danes sploh niso več v igri. Vendar vodstvo tega ne more urediti samo, ampak s pomočjo države. O takih stvareh se je zelo nerodno pogovarjati s kakšnimi nasršenimi gledalci, o tem bi morali odločati drugače, ne na referendumu. To je strokovno vprašanje in vprašanje državne politike. Ampak Slovenija nima dovolj zrele leve ali desne politike, ki bi to zmogla urediti. Žal.«

Arhiv Lady

Vinko Šimek: Resnica enookega

»Desetletja je bil nacionalni neodvisni medij ogledalo v svet slovenskega naroda, njegovega odraščanja, kulture, obveščanja, izobraževanja, pa tudi razvedrila. Je naš DNK z ogromnim verodostojnim arhivom, ki ga ne premore noben zasebni medij. In prav zato vsega tega nočem izgubiti zaradi pohlepa tistih, ki poznajo samo eno resnico, to je resnico enookega kralja v deželi slepih. Nočem vrnitve fašizma v našo lepo deželo na sončni strani Alp. Zato sem odločno proti ukinitvi RTV-prispevka, saj nam lahko le neodvisni nacionalni medij ponudi obe plati resnice.«

Mateja J. Potočnik

Janja Klasinc: Ohranimo slovenstvo

»Predlogi vladajoče koalicije in njenih političnih podrepnikov, da bi ukinili plačevanje prispevka za RTV in ponovno spremenili organizacijsko strukturo edinega slovenskega javnega medijskega zavoda, me ne presenečajo. Nasprotno! Vsi, ki poznamo dosedanjo politiko Janeza Janše, smo to tudi pričakovali. Njegov cilj je politično podrediti največjo medijsko hišo v Sloveniji, jo spraviti v popolno finančno odvisnost od trenutne vlade in tudi odpustiti vse tiste novinarje, ki jim niso povšeči. Nekateri ljudje bodo morda na referendumu obkrožili možnost, da jim ne bi bilo treba plačevati prispevka za RTV. Pri tem pa seveda ne vedo, da ga bodo še vedno plačevali (morda še več!), samo na drug, skrit način, saj bo denar za RTV šel iz državnega proračuna, ki ga polnimo s svojimi davki in prispevki prav mi, državljani. 

Mnogi mi pravijo, da pretiravam, ko napovedujem, da bi to pomenilo uničenje RTV SLO. Pa ne! S podobnimi metodami so desne vlade že poskušale v več državah: na Češkem, Slovaškem, Poljskem in Madžarskem, v Grčiji pa so javno RTV leta 2013 čez noč celo zaprli. Povsod je škoda nepopravljiva. Zavedajmo se, da javna RTV ni samo informativni program. To je hiša, ki je po zakonu dolžna skrbeti za programe otrok in mladine, starejših, italijanske in madžarske manjšine … Kako bi bilo, če ne bi več bilo slovenskih filmov, nadaljevank, slovenske glasbe vseh vrst, verskih programov, kmetijskih oddaj, izobraževalnih oddaj … Življenje je mnogo bogatejše od politike in delitve na leve in desne. Zato ohranimo javno RTV, ki ohranja tudi slovenstvo!«

Dušan Hren: Packarija

»RTV mora ostati, kot je. To, kar se dogaja, je ena packarija!«

Ljudje

Drago Mislej Mef: Bolj me veseli zadovoljstvo kot plačilo

Mateja J. Potočnik

Drago Mislej Mef: Na spletu ne moreš sestaviti simfoničnega orkestra

»Nacionalno hišo in nacionalni medij bi morali čuvati kot punčico v očesu. Sicer je res, da je treba znotraj celega sistema izvesti nekatere racionalizacije, predvsem v smislu števila potrebnih ljudi za različne programe televizije, ker se vedno najdejo nekateri, brez katerih bi verjetno tudi šlo. Ampak dejstvo je, da potrebujemo nacionalni medij tudi zaradi vsega drugega – od produkcije dokumentarnih filmov do igrane in glasbene produkcije … Informativni program je še najmanj neizogiben. Danes se informacije selijo na splet, medtem ko na spletu ne moreš sestaviti simfoničnega orkestra. RTV je gotovo pomembnejša od ministrstva za kulturo.«

Ljudje

Največja žrtev je resnica

Osebni arhiv

Mojca Dumančič: To je politična zloraba

»Kako se že sliši tisti zlorabljeni slogan: 'za otr..e' gre? Sliši (bere) se kot najbolj nizkotna zloraba nemočne populacije, ki nima možnosti nikakršnega vpliva, ki je lahko samo predmet manipulacije. Politične zlorabe! In pri RTV-jevskem referendumu gre pravzaprav za isto – zmanipulirati množico. Vas, volivke in volivce, poskušajo predlagatelji nizkotno zlorabiti, da bi lažje (in po njihovem mnenju 'zakonito') prišli do absolutnega vpliva na še edini javni medij. Seveda ne na izjemno kakovostni otroški program, ne na glasbeni, baletni, filmski, dokumentarni, izobraževalni, tehnični – ne! 

Njihova edina tarča je zgolj in samo informativni program, ki je predlagateljem RTV-jevskega referenduma – zaradi visoke objektivnosti, profesionalnosti, neizprosnosti večine bivših kolegic in kolegov, novinark in novinarjev, vseh tehničnih ustvarjalnih delavcev – edini, toda najbolj boleč trn v njihovi politični peti. Peti, s katero skušajo poteptati, zgaziti, ukloniti zdajšnjo novinarsko RTV-hišo. Za kolateralno škodo, ko bo po poti izbrisanih šel tudi otroški program (poleg vseh drugih ustvarjalnih, izobraževalnih, umetniških ...), jim ni mar. Zato – ne, ne gre za otroke. Gre za zlorabo vas, volivk in volivcev! Toda – še vedno verjamem v vas! Verjamem, da prepoznate zlorabe, manipulacije, nizkotno politično ovinkarjenje na račun 'demokracije'.«

revija Jana