S subvencijo lahko prebivalci poplačajo do 50 odstotkov popravila, in sicer do največ sto evrov.

Bianca Rumble iz Kamnika je strastna zbirateljica.

Slovaška velikonočna jajca v žici so kot čipkasti dragulji. Trajen okras, ki navduši. In ja – izdelava je lažja, kot si mislite!

Za varno uživanje velikonočnih jajc jih barvajmo z naravnimi barvili. Morda niso popolna, so pa zdrava in prijazna telesu.

Jacqueline Ngulube iz Malavija stare ribiške mreže spreminja v čudovite makrame izdelke ter z veščino navdušuje druge ženske v skupnosti.

Zadnji dnevi so nenavadno topli, zato sem končno odprla omare in skušala zvleči v ospredje reči za takrat, ko ni več mraz.

Skoraj sto žensk se je podalo v italijansko Vicenzo, kjer smo odkrivali kreativni svet sejma ročnih del Abilmente – raj za ustvarjalne duše!

Tole sta dve prepleteni zgodbi, dve štoriji za isti denar, tako rekoč: ena o seriji dogodkov, ki so se srečno spletli v poslovni uspeh in osebno izpolnitev, druga pa dodaja novo poglavje v nikoli dokončano zgodbo o varovanju okolja.

Dr. Manica Ulčnik Krump je po duši kemičarka, ki verjame, da lahko že z majhnimi spremembami materialom, kot so plastični odpadki, podarimo drugo življenje.

Pozdravimo pomlad, kot se spodobi. Opazimo njene čare, vdihnimo svežino in se tudi sami odprimo novim priložnostim ter podvigom.

Ste opazili, da imajo tudi slovenske gradnje vse večja okna? Odkrivali smo, ali je razlog tehnološki napredek ali pa smo kot narod spremenili značaj ...

CLT-stavbe prenesejo močne potrese nad 7. stopnjo po Richterjevi lestvici brez večjih poškodb. O prednostih masivne lesene gradnje je spregovoril Žan Pritržnik.

En sam prostor je lahko nekomu prijetno domačen, drugemu utesnjujoč, nekomu hladen, drugemu dovršeno lep. Kaj najbolj zavibrira z vami?

Previdno sem se prebila do sporočila. Pisalo je: »Preklemanska gos, zaklenila si me! Takoj me pridi rešit!«

Pri nas na Primorskem ne glede na milo ali ostro zimo vedno zacvetijo prav okrog 8. marca.

Tudi letos nas niso razočarale, ker imamo milo zimo, so že zgodaj pognale in razprle svoje lepe cvetove.

Z delom na vrtu nikar ne hitimo. Na prostem je najbolje pustiti zemljo, da še počiva. V rastlinjakih pa je klima povsem drugačna. Tudi če je zunaj še pošteno mrzlo, je v rastlinjaku že dovolj toplo za rastline, ki ne zahtevajo visokih temperatur.

Rubriko ureja dipl. inž. agronomije Fanči Perdih, poznavalka biodinamične pridelave, svetovalka za ekološko zelenjadarstvo in ustanoviteljica slovenske ekološke semenske kooperative Amarant.