Mateja J. Potočnik

 »Od nekdaj imam rada praznike, saj so priložnost, da se srečamo, podružimo in poveselimo. Še posebej všeč pa mi je božič, ko je miza še posebej bogato obložena. To sem skušala prenesti tudi na svojo družino in upam, da se bo ta tradicija nadaljevala,« pove simpatična prekmurska pevka in uspešna podjetnica Regina, ki doma nima lepega porcelana in kristala za »boljše« priložnosti, da bi se na njih nabiral prah, temveč si z najboljšim lepša čisto vsak dan. »To mi dviga razpoloženje in potem to dobro voljo sejem naprej,« pravi.

»Prazniki so zame od malega čarobni, božič pa je bil alfa in omega vsega, in to kljub temu, da sem odraščala v časih, ko to še ni bil praznik, ki bi ga (javno) praznovali, niti ni bil dela prost dan, kot je zadnja desetletja. O božiču se takrat ni govorilo, temveč se ga je praznovalo potiho, na skrivaj. Spominjam se, da je mama od nekod vedno prinesla veliko jelko in jo okrasila z veliko domiselnosti in ljubezni. Nanjo je dala kroglice, ki jih je podedovala še od svoje mame in babice, nekaj pa dokupila. Smreka je segala skoraj do stropa, znani fotograf iz Murske Sobote jo je vsako leto prišel fotografirat.«

Mateja J. Potočnik

Skrivnost dobre potice

Seveda se je miza, ki je bila zelo lepo okrašena, tudi takrat šibila od božičnih dobrot. »Na njej ni smela manjkati potica, ki jo je mama spekla po starem receptu svojih prednic in po katerem jo pripravljam še zdaj. Skrivnost njenega omamnega okusa je v tem, da jo je treba pripravljati z ljubeznijo in dati vanjo veliko res dobrih stvari – od masla do sladkorja. Pa dobro mora biti 'napotičena', torej z veliko nadeva,« pripoveduje glasbenica, ki je med študijem v Ljubljani velikokrat božiča ni praznovala doma, temveč s sostanovalko, s katero sta še zdaj,  desetletja po diplomi, v prijateljskih stikih. Ker božič takrat še ni bil dela prost dan, so jim nemalokrat ravno na tisti dan razpisali kakšen izpit ali kolokvij.

Novice

Praktični nasveti za praznično dekoracijo

»Vendar sem si kljub temu pričarala božično vzdušje. Ravno pred kratkim mi je 'cimra' povedala, da sem jo okužila s prazničnim vzdušjem in ji pokazala, kako se praznuje ta veliki praznik. Da ni treba veliko, a če vložiš svoje srce in ustvarjalnost, je nepozabno. Od krašenja smrečice do priprave prazničnih dobrot in simboličnih darilc. Bilo je skromno, a veselo in slovesno, polno duha.« In tako je pri njih še sedaj. Praznovanje božiča je prenesla tudi na svojega moža.

Mateja J. Potočnik

Ne kupujmo, temveč pobrskajmo za tem, kar že imamo doma

»Praznikov se vedno lotevam z veliko veselja in ljubezni. Res pa je, da je vse to v zadnjih letih začelo postajati zelo hektično. Predvsem vlada potrošniška norija, ki mi niti malo ne diši. Obsedeno obleganje trgovin, lov za darili in hrano nista zame. Zato se skušam temu v velikem loku izogniti in gojiti bistvo božiča – druženje z ljudmi, ki so ti blizu in jih imaš rad. Trudim se, da to počnemo vse leto, prav tako imam vse leto rada lep in okrašen dom. Takšen me podpira in mi je ves čas v veselje,« razlaga sogovornica.

Najlepših stvari ne sme biti škoda

Prepričana je, da si je treba čisto vsak dan narediti kolikor je mogoče lep. Zato vse, kar ima doma, z veseljem uporablja, od jedilnega pribora, kozarcev do »ta boljših« krožnikov. »Vse to uporabim že za zajtrk in kosilo, sploh če pridejo gostje. Že pri osemnajstih sem si s prvo plačo kupila prekrasen jedilni servis, ki pa ga nisem hranila do poroke, temveč od prvega dne pridno uporabljala. Tako sem uživala vsakič, ko sem jedla. In to se mi zdi čisto prav.«

Kulinarika

Navdušite goste s praznično obarvanimi jedmi

Veseli se letošnjih umirjenih praznikov. Ker je zelo družabna, je že ves november in tudi v decembru pridno obiskovala družabne prireditve, za praznike pa bo v krogu svojih najbližjih. »Najhuje mi je bilo pred leti, med korono, ko smo bili izolirani in se nismo smeli videvati ter družiti. Zato zdaj ne izpustim nobene priložnosti za srečanja z meni ljubimi ljudmi. To je treba nekako nadoknaditi,« navrže v smehu.

Sama za praznike nima nobenih želja in sklepov. »Prelomnice mi ne pomenijo veliko, sproti je treba živeti in slaviti življenje. Vse, kar si želim, je notranji mir, pa da vse ostane, kot je, brez kakšnih hudih pretresov. Da bo življenje teklo mirno in lepo kot zdaj. Aja, eno željo pa vseeno imam: zdravje in še enkrat zdravje. Ko imaš to, imaš vse,« sklene.

Objavljeno v reviji Jana, št. 50, 16. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana

Mateja J. Potočnik