Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Včasih so v to barvo, ki so jo pridobivali iz posebne sorte polžkov, barvali oblačila imenitnežev. Postopek je bil drag in zamuden, in tudi barvilo je bilo izjemno dragoceno. Barva za kralje in cerkvene dostojanstvenike. Zato ta vrtnica s škrlatnimi cvetovi tudi nosi ime Cardinal de Richelieu.

Z njeno barvo se popolnoma ujamejo drobni cvetovi dlakave lučice. Ti dve rastlini sta mi bili navdih in osnova tega šopka. Preostale rastline, ki so sicer tudi lepe in zanimive, pa so le spremljevalke in služijo za ozadje, zapolnitev ter kontrast. Belo cvetoča, čipkasta velecvetna vehrica (Orlaya grandiflora), nežna filigranska črna kumina sta izvrstni družici. Kontrast njunim filigranskim, čipkastim cvetovom so gladki, veliki, zeleni listi host.

Rože in vrt

Vrtnice v glavni vlogi: ideja za čudovit šopek

Uporabljene rastline

1. Vrtnica 'Cardinal de Richelieu' – stara, zgodovinska sorta vrtnice. Spada v skupino galskih vrtnic. Cvetovi so polni, škrlatno žametni. Diši zelo lepo, balzamično sadno. Ta sorta izredno dobro prenaša zelo nizke zimske temperature. Pri meni je zrasla v ogromen grm, v vse smeri kar 2 metra. V vazi se srednje dobro obnese, zdrži od tri do največ pet dni.

2. Dlakava lučica (Lychnis coronaria) – vrtna trajnica z drobnimi škrlatnimi cvetovi in lepimi srebrnozelenimi dlakavimi listi. Obstajajo tudi belo cvetoče sorte. Nabiramo takoj, ko se začno razpirati prvi cvetovi na stebelcu. V vazi zdrži do 5 dni.

3. Velecvetna vehrica (Orlaya grandiflora) – čudoviti beli čipkasti cvetovi so krasni v vazi. Rastlina postaja vse bolj priljubljena med cvetličarji. Spada med enoletnice. Zelo lahko jo je gojiti, ko jo enkrat imamo, se nato sama seje. To je lepa, nezahtevna rastlina tako za cvetlično gredico kot za šopke. Na Krasu jo zadnjih nekaj let srečujemo čedalje pogosteje na travnikih, kamor je, tako domnevam, ušla s kakšnega vrta in se zdaj precej uspešno množi ter širi. Zato jo nabiram kar v naravi, čeprav imam nekaj rastlin tudi na vrtu. V vazi se dobro obnese, zdrži vsaj sedem dni. Nabiramo, ko so cvetovi razprti, ker če smo prezgodnji, rada oveni. Za v vazo lahko uporabimo tudi odcvetele rastline s semeni, nekateri jih dajejo tudi v suhe šopke, ker ohranijo zeleno barvo. 

4. Črna kumina (Nigella sativa) – izvrstna rastlina za šopke, cvetovi zdržijo v vazi od pet do sedem dni. Tudi ta je enoletnica, rada se sama seje in jo je zato lahko gojiti. Njeni cvetovi so zelo lepi, navadno so modri ali beli. Tudi ko odcveti, je zelo uporabna v šopkih, saj so njene semenske glavice zelo dekorativne. V cvetličarstvu je izredno priljubljena v suhih šopkih.

5. Listi host (Hosta sp.) – hoste so vrtne trajnice. Čeprav vse tudi lepo cvetijo. jih gojimo predvsem zaradi dekorativnih listov. Neskončno veliko sort jih je. Manjše, večje, take z zelenimi, pisanimi ali srebrnimi listi … Gojimo jih v senci ali polsenci in pazimo pred vrtnimi polži, ki jih tudi obožujejo. Prav tako lepe kot na vrtu so hoste krasne in uporabne tudi v šopkih. Listi zdržijo v vazi dolgo, od deset do 14 dni. Tudi več.

Nasvet: Orayla in nigela sta enoletni rastlini. Nekateri ju imenujejo prezimno trdne enoletnice, ker dobro prenašata nizke zimske temperature in zmrzal. V nasprotju z običajnimi enoletnicami, ki jih gojimo poleti in ne prenesejo nizkih temperatur, prezimno trdne enoletnice bolje uspevajo v hladnejšem vremenu, cvetijo spomladi ter zgodaj poleti, poletne vročine pa ne marajo in svoj življenjski krog zaključijo pred njo.

Izjemno lahko jih je gojiti, ker se jih večina kar sama seje. Lahko jih posejemo direktno na gredico v zgodnji pomladi (februar, marec), še boljša pa je pozna jesenska setev. Namenimo jim sončno lego, odcedna tla in rahlo pognojeno zemljo. Če  jih sejemo jeseni, cvetijo naslednjo pomlad. Čeprav se same sejejo, niso težavne, samo pojavijo se na drugem mestu na cvetlični gredici. Z lahkoto jih presadimo ali populimo. Tako z lahkoto gojimo veliko lepih rastlin za šopke. Poleg dveh iz današnjega šopka, nigele in orayle, tako gojimo še zajčke, dišeči grah, modri glavinec …

revija Jana