Mirjana Metlikovec: Ustvarjalnost nam oživlja žile
Mirjana Metlikovec je srčna in družabna gospa pri petinsedemdesetih, ki kljub življenju z revmatoidnim artritisom vsak dan črpa voljo do življenja iz ustvarjalnih projektov.
Rojena je bila leta 1951, zadnjih 50 let živi v idilični kraški vasici Orlek. Od leta 2007 je priljubljena mentorica rokodelskega krožka v Medkulturnem društvu invalidov Sežana. Veseli se ponedeljkov, kjer še z desetimi enakovrednimi rokodelkami delijo ljubezen do ročnih spretnosti.
Kljub temu da že 30 let sobiva z bolečo boleznijo, ji ne zmanjka volje za najfinejše detajle, ko izpod njenih rok nastajajo čipke, velikonočne butarice iz sivke, izdelki iz krep papirja, raznovrstne čestitke v raznorodnih tehnikah, ki se jih ne neha učiti, a še pomembneje se ji zdi, da predaja na mlajše generacije znanje, ki bi ga sicer pozabili.
Gospa Mirjana, zdite se mi ena taka nobel gospa z vedno lepo pričesko, urejena od glave do pete, kljub temu da vas pestijo bolečine. Ponedeljki so pa še posebej sveti, kajne?
Ja, vsak ponedeljek z največjim veseljem čakam, da se srečamo enakovredne rokodelke iz sežanske občine. Nimam rada, da se izpostavlja samo mene, saj samo vse skupaj lahko ustvarimo tako dobro vzdušje.
To se mi zdi tako lepo, ko ves čas poudarjate enakovredne rokodelke, ampak kljub vsemu ste vi ta mentorica, ki si zamišlja, kaj boste izdelovale. Živite za te dni, vaša hiša je polna materiala in okrasja, ki ste ga sami izdelali.
Ja, nekateri temu rečejo šara, jaz pa imam zelo rada in cenim, kar naredimo ljudje z rokami, in to svojo ljubezen rada predajam svoji generaciji, še pomembneje se mi pa zdi, da ženske rokodelska znanja, sploh povezana z našimi kraji, prenašamo na mlajše.
Vem, da je kar nekaj pobud tudi od mlajših vaščank, ki si želijo, da bi jih naučili plesti venčke za na vrata borjačev, pa velikonočne butarice, ko skušate povezovati sivko, ki je je v teh krajih veliko.
Ja, naša srečanja, kjer se dobivamo invalidke z raznoraznimi težavami z zdravjem, so eno. Medtem ko ustvarjamo, pozabljamo na svoje tegobe. Res bi bilo dobro, da bi ljudje vedeli, kako si lahko pomagajo, da ne mislijo na težke stvari – če se osredotočijo na rokodelsko delo. Na karkoli, kar je novo; pomaga, da preusmerijo misli, pa tudi spomin se krepi. Najstarejša med nami se bliža devetdesetim. Zelo rada bi pa ta znanja predala tudi mladim in zdi se mi, da je za to vse več interesa in da bomo zdaj kmalu organizirali srečanje v naši orleški Lužci.
Z izdelki se potem obdarujete, jih razdelite, si okrasite domove, ampak nekaj izbranih pa tudi razstavite.
Ja, naši izdelki so trenutno razstavljeni v sežanski knjižnici, ob novoletnem času so bili tudi v okenski izložbi trgovine Elektro pa še kje.
Nadaljevanje intervjuja si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 3. februar 2026.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.