revija Jana

Tisto noč je bilo megleno, ko je plaho pozvonil, trikrat, kot običajno. Na pragu je stal ostareli profesor, sicer tistega tipa genialec, ki ima v glavi celo vesolje, le vsakodnevne reči ga ne zanimajo, zato jih pri priči pozabi. Cenjenemu soprogu je bilo takoj jasno: spet je zatajil elektronski ključ. Daljni sosed je namreč podedoval velikansko hišo z velikanskim vrtom in velikanskim zidom naokrog z dvojico  železnih vrat. Ko se je nekega dne naveličal vlačiti sem in tja težka vrata, si je omislil avtomat z daljinskim  upravljanjem, kar pomeni: pritisneš na gumb in sezam se odpre. Če seveda napravice nisi kje pozabil ali če se čisto slučajno ni izpraznila zelo posebna baterija,  kar pa se sosedu kar precejkrat zgodi. V tem primeru se tvoja lastna hiša spremeni v trdnjavo.

Odnosi

Nevrotična gospodinja: Kdo gre kupit novo metlo?

Ki pa jo sosed pogumno naskakuje. Ko je napravico prvič pozabil v hotelu v Berlinu (žena in sin s podobno napravo pa sta bila tudi na drugih koncih sveta), je skušal splezati na dvorišče po divji trti, ki se oprijema zidu. Ko je bil tik pod vrhom, se je prelomila in profesor je končal v smetnjaku ob cesti. Ko smo ga našli, je ravno molil zdravamarijo, ker je bil smetnjak odprt in  je padel na mehko. Cenjeni soprog mu je potem postavil lestev, na drugo stran zidu pa ga je spustil s plezalno vrvjo. Potem je moj najdražji zaradi dobrih sosedskih odnosov kupil še eno lestev, saj se mu je takrat profesor na vrvi skoraj zadušil. Potem tudi nas nekajkrat ni bilo doma, ko se je dogajalo naskakovanje lastne trdnjave, slišali pa smo, da so ga enkrat na dvorišče spravili z žerjavom z bližnjega gradbišča.

Odnosi

Nevrotična gospodinja: bitka s spodnjim perilom, ki skrije 'klobase'

Cenjeni soprog si je čez pižamo nataknil haljo in pobasal obe lestvi ter se odpravil na reševalno akcijo. Potem ga dolgo ni bilo, prepričana sem bila, da imata s profesorjem (kot običajno) zanimive debate o bližnjih in daljnih vojnah ob kozarčku krepkega, ker je bilo zunaj precej mrzlo in je bila hiša neogrevana.  In sem se odpravila spat. Vendar pa je sredi noči nekdo telefoniral in pojasnil, da je s policije, da imajo tam dva tipa, ki sta skušala oropati neko vilo, in da tisti v pižami trdi, da je moj mož.  Seveda sta brez dokumentov,  res pa je, da nimata pištol. Roparji so pa res čedalje bolj prefrigani! Bi bili tako prijazni in ju prišli identificirat?

Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 50, 16. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana