revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če ste, ste v prekršku, ampak zaradi tega vam nihče nič ne more in samo od vas je odvisno, ali boste ravnali kot zaveden državljan in živilske odpadke odložili na zapovedano mesto – čeprav še vedno ni jasno, kaj pravzaprav narediti z zavrženo tekočo hrano. Medtem pa sta uredba na papirju in resnično življenje v hudem sporu in ne govorita drug z drugim.

Četrti člen Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom pravi: »Kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode.« In potem še tole: »Prodaja opreme za rezanje, drobljenje ali mletje kuhinjskih odpadkov z namenom redčenja in odvajanja v javno kanalizacijo, v male komunalne čistilne naprave ali neposredno v vode je prepovedana.« Ali v prevodu, kuhinjske mlinčke je prepovedano uporabljati in prodajati.

Svetilnik

Sramotilni steber za odlagalce smeti

Estetski in prepovedan

 Maja je okoljsko ministrstvo z ostrim očesom opazilo povečano trženje kuhinjskih mlinčkov in zagnalo preplah. Pri nadzoru uredbe sodeluje – načeloma – toliko inšpektoratov, da bi moralo biti vse črno od inšpektorjev: najprej inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, nad nekaterimi določbami pa bdijo še tržni, zdravstveni in občinski inšpektorji. A je kljub temu splet poln neustrašnih ponudnikov, tako tujih kot domačih, ki predrzno strmijo uredbi naravnost v oči in komaj čakajo, da vam prodajo en tak lušten prepovedan mlinček za pomivalno korito. Več imen ima lahko – »kuhinjski odstranjevalec odpadkov«, »odstranjevalec hrane«, »drobilec odpadkov« …, ampak kakorkoli ga že prodajalec imenuje, gre za mlinček, ki zdrobi ostanke hrane, olupke, ostanke mesa, manjše kosti in vse skupaj odplakne v odtok. Pri tem prodajalci trdijo, da mlinček z mnogoterimi imeni »omogoča čistejšo, varčnejšo in bolj zdravo kuhinjsko okolje«, kar je ne samo v nasprotju z navajano uredbo, temveč tudi grobo posilstvo slovenske slovnice. Nekateri poudarjajo estetski videz svojih mlinčkov.

Ker če že imaš v kuhinji nekaj prepovedanega pod koritom, sta »eleganten videz pomivalnega korita« ali »estetska kombinacija, ki dopolni sodobno kuhinjsko opremo in prispeva k urejenemu videzu pod koritom« vsekakor izjemno pomembna. In za samo dobrih sto do krepkih dvesto evrov je vsa ta estetika lahko vaša.

revija Jana

Ameriški filmi so škodljivi za vaše zdravje

 Leta in leta sem zavistno vzdihovala ob gledanju ameriških filmov, v katerih so z vsemi kuhinjskimi ostanki mimogrede opravili kar mlinčki v pomivalnem koritu, in ko sem pred leti preurejala kuhinjo, sem izrazila plaho željico po mlinčku. So mi rekli ne. Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom takrat še ni bilo in ne spomnim se, kakšen razlog proti mlinčkom so navedli. Menda da jih je težko dobiti ali da že počasi izginevajo iz kuhinj, nekaj takega. Sem pobito vzdihnila in še naprej živela brez mlinčka. Se zdaj zdi, da delam prav.

Slovenski – pravzaprav evropski – in ameriški pogled na biološke odpadke se temeljito razlikujeta, menda ima v ZDA, kjer so mlinčke v prejšnjem stoletju izumili, okrog polovica domov pomivalno korito opremljeno z mlinčkom, ampak tudi tam se jim nekatere zvezne države ali mesta že upirajo in omejujejo njihovo uporabo. V Evropi so manj pogosti, v Sloveniji – pa tudi v Avstriji in še posebej strogo v Nemčiji – pa velja, da je treba odpadke ločevati, biološke odlagati posebej ali pa kompostirati. Slovenska komunalna podjetja podpirajo stališče, da organski odpadki ne sodijo v kanalizacijo.

Prav, ampak še zmeraj nismo rešili problema s tisto juhico, ki je ostala po kosilu – rezance smo ven pojedli in vsi smo siti, nihče več noče tiste vode, kaj bomo zdaj z njo? V stranišče ali kuhinjski odtok ne sme, rjavi zabojnik za biološke odpadke ni namenjen tekočinam, in če nimaš vrta, če na primer živiš v bloku, je tudi kompostirati ne moreš. Je torej uredba mrtva črka na papirju, zgolj vaja v futilnosti, lovljenje vetra?

Pragmatični

Roko na srce, uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je bolj kot gospodinjstvom namenjena gostincem in industriji. Preganjati gospodinjstva zaradi nekaj tekočine z organskimi odpadki v odtoku bi bilo precej brezupno početje, saj je praktično nemogoče ugotoviti, od kod je nekaj prišlo v kanalizacijo (tudi če povsem odmislimo, da inšpektorji nimajo vstopa v stanovanje brez dovoljenja ali sodne odredbe). Okoljska inšpekcija nadzira predvsem industrijo, gostinstvo in velike onesnaževalce, veliko primerov pa se, žalibog, ugotovi šele takrat, ko je škoda že nastala. Recimo torej takole, uredba je bolj preventivno ekološka norma in ni namenjena temu, da bi inšpektorji po kuhinjah preganjali gospodinjce. In izvolite opaziti, da nismo napisali gospodinje. Se bomo za kakšno odplaknjeno juhico oddolžili s še bolj vestnim ločevanjem odpadkov.

revija Jana