##IMAGE-2220131##

Na prvo adventno nedeljo, s katero se danes v katoliški in evangeličanski cerkvi začenja priprava na praznovanje božiča, imenovana advent, bodo verniki po domovih in v cerkvah na adventnih vencih prižgali prvo svečo. K pripravi na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v obliki molitve, so sporočili s Slovenske škofovske konference (SŠK).

Čas priprave na božič se začenja s prvo adventno nedeljo, zaključi pa se v tednu po četrti adventni nedelji na božično vigilijo, 24. decembra in ni časovno natančno določen kot postni čas pred veliko nočjo, so pojasnili na SŠK.

Latinska beseda adventus pomeni prihod. V Katoliški cerkvi, kot navajajo na SŠK, poznajo dva "Gospodova prihoda", in sicer je prvič Jezus Kristus prišel na svet kot človek po materi Mariji, njegov drugi prihod pa kristjani pričakujejo na sodni dan.

Duhovna priprava na praznik poteka v obliki molitve in duhovne poglobitve, lahko pa tudi v obliki prejema zakramenta sprave, odpovedi, posta, dobrih del ali miloščine, vidna priprava pa je adventni venec s štirimi svečami, na katerem bodo, kot so sporočili s SŠK, verniki po domovih in v cerkvah na prvo adventno nedeljo prižgali eno svečo, potem pa vsak naslednji teden še po eno.

Kot je za STA pojasnila etnologinja Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja, se je venec v večjem delu Slovenije kot okras doma uveljavil v 80. letih 20. stoletja, "le Slovenci v Kanalski dolini so ga poznali že na začetku 20. stoletja".

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

Toplotne črpalke: Pametna naložba za varčno, trajnostno in udobno ogrevanje vašega doma

V preteklosti so otroci štiri adventne nedelje hodili k jutranjim mašam z zelenimi adventnimi venci in gorečimi svečami na glavi, po maši pa so po besedah Židove koledovali po domovih in pri tem peli adventne in božične pesmi. "Do srede 20. stoletja so se še marsikje upoštevali neobvezni post, to je bilo obdobje, ko fantje niso ne prepevali ne vasovali, ni bilo ženitovanj in veselic," je še dodala.