Lidija Markelj

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vonj sveže pečenega kruha ima posebno moč – v trenutku nas popelje v otroštvo, v kuhinje naših babic in mam, v katerih je testo vzhajalo pod prtom, krušna peč pa je grela dom in družino.

Danes, v času hitrega življenjskega tempa, ko se mnogi poslužujejo predvsem industrijsko pripravljenega kruha s trgovskih polic, vedno več ljudi odkriva lepoto in vrednost doma pečenega kruha.

Ne gre le za pripravo hrane, ampak za ohranjanje tradicije, ki se prenaša iz roda v rod. Za toplino, domačnost in za pristnost. Tega se zaveda tudi Nada Kirar iz Dobruške vasi, ki na društvenih in državnih ocenjevanjih v peki kruha zadnja leta po vsej Dolenjski pobira zlata priznanja, kot vzgojiteljica v Vrtcu Sonček, ki deluje v okviru OŠ Šmarjeta, pa vzgaja tudi mlajši rod.

Lidija Markelj

Na nedavnem državnem ocenjevanju kruha v Beli Cerkvi je Nada dosegla izjemen uspeh, saj je bila zaslužna kar za tri super zlata priznanja (vse mogoče točke): za svoj čebulni kruh, poleg tega pa je uspešno mentorirala še dve skupini: skupaj z Adrijano Čelič skupino Čebelice iz Vrtca Sonček, ki je spekla korenčkov kruh, in 8. b, ki je podobno navdušil s pšeničnim belim kruhom.

Tak uspeh seveda ni posledica naključja ali sreče, ampak predvsem znanja. Zato je Nada Kirar pred kratkim pekla kruh še za naše bralce in razkrila marsikako drobno skrivnost, ki je mogoče ne poznajo niti izkušene gospodinje.

Naučila mama

»Doma sem iz kmečke družine v Zalogu pri Škocjanu in vedno smo imeli pri hiši domač kruh. Mama ga je pekla vsako soboto v krušni peči po kakih šest hlebcev in je bil za ves teden. Peke kruha sem se seveda naučila od nje in ga prvič spekla sama kot osnovnošolka, a v električni pečici,« pripoveduje Nada, ko pripravlja vse potrebno za hlebček korenčkovega in čebulnega kruha: svežo moko, ki je ne kupijo v trgovini, ampak v mlinu Košak, »ker je ta moka živa in sploh boljša«, pa domačo čebulo, korenje, kvas pa mleko idr.

Pri Kirarjevih imajo kmetijo, sicer ne več živinorejske kot nekoč, ampak vinogradniško, a zase pridelajo večino hrane, tudi zelenjavo.

Lidija Markelj

Korenčkov kruh

Nada je presejala kilogram gladke moke v večjo posodo in vanjo zamešala sol – 20 gramov oz. vedno dva odstotka moke. V manjši posodici je segrela mleko, vanj razdrobila zavojček kupljenega kvasa in žlico moke.

»Z moko kvas preverim, ali je dober in ali je naredil svoje. Da ne gre moka v nič,« je pripovedovala in vmes z vilicami mešala kvasni nastavek, da se je razdrobil in začel delovati.

Zlila ga je v moko, nato pa po potrebi dodajala še mlačno vodo – le pri prazničnem kruhu vse dela z mlekom – ter en deciliter navadnega sončničnega olja. V posodo je zlila še korenčkov sok. Nada je namreč za korenčkov kruh na sokovniku stisnila tri debele olupljene rdeče korenčke, iz katerih sta nastala okoli dva decilitra soka. »Če nimaš sokovnika, korenje na drobno naribaj – bodo pač v kruhu potem vidnejši kosmi, moj pa je le oranžno obarvan in čuti se okus korenja.«

Idej ne manjka

Testo, »ki naj bo mehko umešano, potem bo kruh bolj rahel«, je dobro pregnetla, na koncu na roke, po starem, »ker noben robot ne more nadomestiti rok«.

Nada pove, da je korenčkov kruh enkrat poskusila speči kar tako za hec in že prvič je zanj na tekmovanju dosega zlato priznanje. »Ker je OŠ Šmarjeta ekošola, sem razmišljala v tej smeri in se spomnila na korenje. Z otroki pa smo že pekli tudi Prešernovega, kar pomeni, da smo v kruh dodali narezane suhe fige,« pripoveduje Nada, ko klepetamo v kuhinji, medtem ko kruh vzhaja. Mož Marko, ki je ravno tako zelo pripraven v kuhinji in za peko kruha ne zaostaja kaj dosti za ženo, postreže z odlično kavo.

Gnete dvakrat

Ko se je testo lepo dvignilo, ga je Nada še enkrat pregnetla in oblikovala v hlebec ter ga položila na pekač, obložen s peki papirjem. Vzhajal je še 45 minut, nato ga je po sredi trikrat prerezala z nožem ter premazala z razžvrkljanim jajcem, v katero je dodala še malce mleka. Trikrat ga je tudi prebodla, »da izpusti zrak in v njem potem ni luknjic.«

In že je hlebec romal v vročo pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija. Nada ga peče 45 minut v konvektomatu s paro pa tudi v konvekcijski pečici je podobno. Da ni preveč zapečen, v drugi polovici peke zmanjša temperaturo na 180 stopinj Celzija.

Kako kruh shladiti?

Nada opozori gospodinje, ki kruh pečejo v navadni pečici, da naj spodaj nastavijo posodo z vodo, ki bo med peko vsa izparela.

»Kruh potem ne bo suh, bo bolj svež in vlažen, ne bo padel skupaj. Pečenega položi na rešetko, pokrij s peki papirjem in nato povrh s kako krpo, da se počasi shladi in da se ne navzame kakega vonja praška ali mehčalca s krpe. Če bo pokrit, bo skorjica mehka,« pove Nada in doda še, da ga velja ohlajati na sobni temperaturi, ne v hladnem prostoru, saj zna skorja potem razpokati.

Kaj pa česnov, čebulni?

Nada pove, da za vse vrste kruha velja osnovna receptura. Le če pečeš npr. čebulnega, v testo streseš dve srednje veliki na drobno narezani in na olju prepraženi čebuli. »Naj bosta kar dobro zlato rumeno zapečeni, da zadišita, sicer bo to le pokuhana čebula. Isto velja za česnov kruh, pri katerem je treba biti pri praženju še previdnejši, da se česen ne zažge.«

Pri Kirarjevih najbolj obožujejo čebulni kruh, Nada pa že razmišlja o novostih, npr. o kruhu z okusom rdeče pese. Pekla ga je že z modro frankinjo, seveda njihovo domačo. »Del vode pač zamenjaš z vinom oz. s sokom rdeče pese,« pove.

Marko z vinskimi drožmi

Tudi Marko Kirar – z Nado bosta letos praznovala že 27 let zakonskega življenja – se rad loti peke kruha, pa ne le navadnega, belega. Njegova specialiteta je kruh iz vinskih droži.

Lidija Markelj

Marko, izvrsten vinogradnik, jih jeseni shrani v skrinji in nato ob peki vzame ven. Tak kruh dolgo ostane svež, zahteva manj soli, je zdrav in tudi zanimiv. Zadnje čase rad peče tudi čebulnega in pogosto se zgodi, da na ocenjevanja z Nado prineseta vsak svojega. Zlata priznanja redko izostanejo.

Seveda potem ni nič čudnega, da peko kruha obvlada tudi njuna hči Maja, ki je šla kot vzgojiteljica po maminih stopinjah. Trenutno ima sicer druge prioritete, saj je pred dobrim mesecem dni postala mamica prvorojenke Tise. Njun sin Matic pa gre po očetovih stopinjah in se je izučil za orodjarja.

Otroci uživajo

Nada skrbi, da se znanje peke kruha prenaša tudi na mlajše generacije. Že 22 let je zaposlena v šmarješkem vrtcu Sonček in »svoje« malčke, stare od tri do štiri leta, uvaja v gospodinjska dela. Pri peki kruha z osnovnošolskimi skupinami lepo sodeluje z učiteljico gospodinjstva Ireno Zupančič.

Osebni arhiv

Z vrtičkarji torej skupaj pečejo slano testo, zadnja leta tudi kruh, in uspešno sodelujejo na ocenjevanjih. Začeli so s srebrnimi, zadnje čase prinašajo zlata priznanja. Šola je nanje zelo ponosna.

»Otroci mešajo s kuhalnicami, če delajo svoj hlebček z rokami, pri tem uživajo in se zabavajo, zraven tudi prepevamo, skratka, ogromno mamic mi je že reklo, da jih otroci potem prosijo, da naj pečejo kruh tudi doma. To mi je lepo slišati,« pove Nada, ki je odlična gospodinja ter vešča tudi peke mehkih peciv in piškotov. Z Markovo sestro Mileno sta v tem pravi mojstrici.

Lidija Markelj

Recept: Korenčkov kruh:

1 kg gladke moke
kvas
20 g soli
dl olja
2 dl mleka (za kvasni nastavek)
5 dl vode
3 veliki rdeči korenčki
jajce (za premaz)

Lidija Markelj