Predsednica ob Paradi ponosa: "Demokracija mora varovati vsakega človeka"
Parada ponosa je skozi središče Ljubljane prinesla sporočilo o demokraciji, dostojanstvu, človekovih pravicah in vidnosti skupnosti LGBTIQ+.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Središče Ljubljane je bilo v soboto znova odeto v barve Parade ponosa. Povorka, osrednji dogodek istoimenskega festivala, se je začela pri AKC Metelkova mesto oziroma na Masarykovi cesti, nato pa se je po Slovenski cesti pomaknila proti Kongresnemu trgu.
Tam se je dan nadaljeval s programom, ki je združil politične in aktivistične govore, glasbo, umetniške nastope, drag in kvir kulturo ter skupnostno praznovanje.
Organizatorji so letošnji festival postavili pod geslo Demokracija v naših rokah – upanje je naš upor. Z njim so želeli poudariti, da demokracija ni le vprašanje volitev ali delovanja institucij, temveč tudi vprašanje vsakdanjega dostojanstva, varnosti in enakih možnosti za vse ljudi.
Na Kongresnem trgu je zbrane v videonagovoru pozdravila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Parado ponosa je opisala kot dogodek, ki presega praznovanje skupnosti.
»Je prostor vključujoče skupnosti, je odločno, pogumno in nujno sporočilo, da demokracija ni samo pravica večine, da odloča, temveč predvsem dolžnost družbe, da varuje dostojanstvo vsakega človeka,« je dejala predsednica.
Po njenih besedah so parade ponosa po svetu tudi preizkus demokratične zrelosti družbe, zlasti tam, kjer se ljudem odreka pravica do vidnosti, enakopravnosti in enakih možnosti. Ob tem je poudarila, da drugačnost »ni grožnja, temveč bogastvo«.
»Podpiram prizadevanja festivala Parade ponosa in vseh, ki se zavzemate za družbo, v kateri nihče ne živi v strahu, ker je to, kar je, ali ker ljubi, kogar ljubi,« je še sporočila predsednica republike. Dodala je, da mora skupnost zagovarjati ustavne vrednote, mir, svobodo in demokracijo ter negovati kulturo dialoga.
Zbrane sta na Kongresnem trgu nagovorila tudi ljubljanski župan Zoran Janković in varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek.
Dopoldne stojnice, popoldne povorka
Paradni dan se je začel že dopoldne v parku Zvezda, kjer so se predstavile LGBTIQ+ in zavezniške organizacije. Po navedbah društva Parada ponosa so prostor namenili srečevanju, povezovanju, informiranju in praznovanju skupnosti.
Festival je tudi letos združil družabni, kulturni in politični program. Organizatorji so poudarili, da Parada ponosa ni zgolj praznovanje, temveč tudi javno opozorilo na pomen človekovih pravic, civilne družbe, solidarnosti in odpora proti izključevanju.
»Letošnja Parada ponosa ni le praznovanje skupnosti, temveč tudi jasno politično sporočilo o pomenu demokracije, človekovih pravic, civilne družbe, solidarnosti in odpora proti izključevanju,« so zapisali v društvu.
Ob tem so opozorili, da so pravice oseb LGBTIQ+, posebej transspolnih, nebinarnih in spolno nenormativnih oseb, vse pogosteje tarča političnih napadov, sovražnega govora in družbene polarizacije. Zato je po njihovih navedbah javna vidnost skupnosti danes »pomembnejša kot kadar koli«.
Sporočilo letošnje parade
Letošnje geslo je dogodek umestilo v širšo razpravo o demokraciji. Organizatorji so opozorili, da demokracija ne pomeni le odločanja večine, ampak tudi varovanje manjšin, pravic in dostojanstva ljudi, ki so pogosto izpostavljeni izključevanju ali nasilju.
Povorka po središču Ljubljane je bila tako hkrati praznovanje skupnosti in javni poziv institucijam, politiki in družbi, naj pravice oseb LGBTIQ+ obravnavajo kot del širšega vprašanja demokratične kulture.
Festival Parada ponosa se je na Kongresnem trgu sklenil s programom, ki je združil nastope, govore in druženje. Organizatorji so poudarili, da namen dogodka ostaja enak: vidnost, enakopravnost in zahteva, da nihče ne živi v strahu zaradi svoje identitete ali ljubezni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
