Ko zvezda vrta postane bezeg …
Bezeg, iz rodu Sambucus, očara z zdravilnimi in okrasnimi vrlinami. Spoznajte črni, rdeči in smrdljivi bezeg – od vrtov do zdravilstva!
Pravi bezgi so člani rodu Sambucus, ki ga po novem ne uvrščajo več v družino kovačnikovk Caprifoliaceae, ampak v družino pižmičevk Adoxaceae. Petindvajset vrst, članic tega rodu, se je odločilo, da jim najbolj ustrezajo zmerno in subtropsko podnebje na severni in južni polobli. Imajo pa severno raje kot južno, a jih najdemo tudi v Avstraliji in Južni Ameriki.
Da se ne bi izgubili v svetu, naj povem, da so pri nas avtohtone tri, splošno dobro znane vrste tega rodu: črni ali navadni bezeg Sambucus nigra, divji ali rdeči bezeg Sambucus racemosa in smrdljivi bezeg ali habat Sambucus ebulus. Prva dva sta pravi grmovnici, habat pa je postavna, kar do dva metra visoka zelnata trajnica, ki ji je slovensko ime dal neprijeten vonj njegovega cvetja.
Smrdljivi bezeg oziroma habat
Smrdljivega bezga ne uporabljamo kot okrasno rastlino na vrtovih, morda bi ga našli le na vrtu Adam´s Family. Poleg neprijetnega vonja je habat tudi nekoliko strupen, čeprav se je njegovo posušeno koreniko uporabljalo v ljudskem zdravilstvu pri vodenici, pospeševal pa naj bi tudi izločanje seča in delovanje ledvic. Če sem prav prebral, so čaj pripravljali iz žličke droge, ki so jo prelili s 174 litri vroče vode! Dobre izkušnje s takim čajem je pri lajšanju tegob zaradi vodenice imel tudi Sebastian Kneipp. Uporabljali so tudi liste in plodove, a je bilo pri tem treba biti še bolj previden. Najmanj, kar se lahko zgodi, je ekspresno praznjenje prebavil »spred in zad«. Njegova uporaba v te namene dandanes verjetno ni več smiselna.
Menda pa šop habatovega cvetja iz prostora prežene uši, stenice in miši. V ta namen je moč nabrati cvetje v juniju, juliju in avgustu, raste pa na sončnih posekah, ob gozdnih robovih in v redkih gozdovih gorskega sveta. Bližine naših bivališč ne mara, v nasprotju s črnim bezgom, ki nas naravnost ljubi. Je pa včasih rastel v vsakem grajskem vrtu, saj so ga furmani in kočijaži uporabljali za lajšanje bolezni konj. Kako, me pa ne vprašajte!
Divji ali rdeči bezeg
Divji ali rdeči bezeg Sambucus racemosa je grm, ki je precej podoben črnemu bezgu, ima pa rdeče rjav stržen in živo rdeče jagode, cvetovi pa niso beli, ampak nekoliko rumenkasti. Na starih deblih rdečega bezga raste goba judeževo uho Exidia auricula, ki je sicer užitna, a se v kulinariki ni proslavila, pač pa v naravnem zdravilstvu pod farmakološkim nazivom Fungus Sambuci ali Fungus Auriculae judae. Očiščene in nekoliko namočene gobe so polagali na utrujene in vnete oči, prevrete v mleku pa so bile zdravilo za vneto grlo. V ta namen mi je še posebno ljub recept, da gobe namakaš v pivu in takega počasi piješ, pa »nuca«, da prideš spet na dober glas.
Sicer pa je divji bezeg, če je ustrezno negovan, prvovrstna okrasna grmovnica, ki jo lahko vzgojimo tudi kot majhno drevo. S svojim cvetjem in krasnimi rdečimi plodovi je dobrodošel v tradicionalnih in sonaravnih vrtovih, v katere želimo privabiti čim več divjih živali. V ta namen sta, poleg botanične vrste, na voljo tudi dve okrasni sorti: S. r. 'Lemony Lace' z rdečimi mladimi poganjki in zlato rumenim, globoko narezanim listjem, ki spominja na japonske javorje sorte 'Dissectum', in S. r. 'Sutherland Gold', ki si je s svojim, ne tako fino narezanim zlato rumenim listjem in bronasto rdečimi mladimi poganjki zaslužil prestižno nagrado kraljevega hortikulturnega društva Royal Horticultural Society´s Award of Garden Merit.
S. r. 'Sutherland Gold' je lahko grm ali manjše drevo, ki zraste od 2,5 do 4 metre v višino in prav toliko v širino. Njegova velikost je nekoliko odvisna tudi od naših želja in škarij. Veje se pod težo rumenkastih cvetov v aprilu in maju in živo rdečih plodov avgusta in septembra upognejo v elegantne loke, kar daje krošnji še poseben čar. Zato je več kot primerna osrednja točka okrasnega vrta ali pač večjega nasada. Čeprav so mu všeč tla z malo ali celo brez apnenca, vlažna, a ne mokra, pa je rdeči bezeg zelo prilagodljiv, posebej še, če mu privoščimo obilico kompostne zastirke.
Lepo ga je videti v družbi grmovnic z rdečim ali bakrenim listjem, kot so mešičkar Physocarpus opulifolius 'Summer Wine' ali 'Diabolo', ruj Cotinus coggygria 'Royal Purple' in, zakaj ne, navadni bezeg Sambucus nigra 'Black Lace'. Zamislite si ga v družbi s trajnicami modrih ali škrlatnih cvetov, kot sta krvomočnica Geranium 'Brookside' in pozno cvetoča preobjeda Aconitum ssp. Ali pa rdeče in oranžno cvetočih maslenicah Hemerocallis ssp., toplo rožnatih ali purpurnih indijanskih koprivah, bergamotkah Monarda dydima, mehiškega ožepka Agastache foeniculum, knifofij in okrasnih trav, kot so kitajski trstikovci Miscanthus sinensis v sortah, perjanke … Kombinacije so omejene le z našo domišljijo.
Rdeči bezeg sorte S. r. 'Lemony Lace' je novejšega datuma. Njegovi zlato rumeni listi so bolj fino narezani kot pri sorti 'Sutherland Gold', je pa tudi precej manjše postave. V širino in višino zraste od ljubkega metra do metra in pol. Prav lahko si ga je zamisliti kot nenavaden dodatek na vrtu na temo vil, vilinčkov in škratov.
Njegovo cvetje ni tako vpadljivo, kot je cvetje črnega, navadnega bezga, zato pa ga njegovo listno odevalo naredi za pravega vrtnega plemiča. Primeren je za mešane obrobke s trajnicami in drugimi grmovnicami, za nizke žive meje in za nasade na temo gozdnega vrta. Grm se izredno prilagodi na tla, prenese nizke zimske temperature in celo ostro rez.
Sorto 'Lemony Lace' lahko kombiniramo z bergamotko Monarda dydima, plamenkami Phlox ssp., grmovnicami z rdečim listjem, od iglavcev pa na primer z gladkim borom Pinus strobus v sortah nižje rasti: 'Kruegers Liliput', 'Macopin', 'Radiata' in 'Nana'.
Črni ali navadni bezeg
Črni ali navadni bezeg Sambucus nigra nam je bolj poznan kot rdeči bezeg, saj nam sledi, kamorkoli se naselimo. Kaže res, da ima rad ljudi. Zraste v do deset metrov visoko drevo, lub na mladih vejah je sivo bele barve z belim strženom, na deblu pa svetlo rjave barve in prav slikovito razbrazdan. Če ga ne usmerimo drugače, bezeg odganja že blizu tal. Nasprotni listi so pernati, z jajčastimi, priostrenimi temno zelenimi lističi, ki so po robovih drobno napiljeni. Drobni beli cvetovi so nameščeni na ploščatih pakobulih, ki so večji kot pri rdečem bezgu. Še večji pa so, če bezeg redno obrezujemo. A o tem nekoliko pozneje. Iz cvetov se razvijejo drobne, sprva zelene, v zrelosti pa bleščeče črne jagode.
O vonju cvetov so mnenja različna. Nekaterim diši opojno, prijetno, drugim pa ni všeč, a vsekakor je zelo izrazit, zato pa listi, mladike, korenine in lub dišijo skoraj zoprno, okusa pa so grenkega. Posušeno cvetje diši mileje. Okus cvetja, ki je užitno, je dišaven in nekoliko grenkoben. Tudi surovi plodovi so svojstvenega okusa, kuhani v kompotu pa so prav slastni.
Črni bezeg cveti junija, zori pa septembra. To je ena najpogosteje uporabljanih zdravilnih rastlin na svetu sploh. V zdravilne namene lahko aprila ali maja nabiramo mlade liste in poganjke, cvetje pa le v sončnem vremenu, notranjo plast lubja korenin lahko nabiramo od februarja do konca novembra, lub z vej, ki mu ostrgamo le srednjo plast, pa februarja, marca, oktobra in novembra. Septembra nabiramo popolnoma zrele jagode, iz katerih lahko skuhamo jako krepčilen sok. Svežih surovih jagod pa raje ne uživajte, pa če so še tako zrele, razen če potrebujete zdravniško opravičilo za službo ali šolo. Enako velja za sveže stisnjen sok, saj že dve šilci ali pa dve žlici jagod povzročita slabost z bruhanjem in drisko ter celo mrzlico. No, zdaj veste!
In še nekaj malega o zdravilnosti te čudovite rastline. Snovi v bezgovih listih in poganjkih spodbudijo delovanje znojnic, sicer nekaj nežneje kot cvetje, in pospešujejo izločanje seča zaradi slabšega delovanja ledvic. Za odvajanje nakopičenih tekočin v telesu torej pijte čaj iz bezgovih listov. V listih in poganjkih je tudi učinkovina, ki vpliva na količino krvnega sladkorja, zato s čajem iz njih lahko podpiramo zdravljenje sladkorne bolezni.
Cvetje črnega bezga je dragoceno, saj vsebuje eterična olja in saponine in pri vročičnih spodbuja potenje. Zato čaj iz bezgovega cvetja srkamo pri tistih prehladnih obolenjih, ki se najhitreje umirijo z močnim potenjem, torej pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, pri jetiki, hudem nahodu, menda pa lajša težave tudi pri škrlatinki, ošpicah, astmi in pri revmatičnih boleznih.
Pri odmeri količine lubja za čaj je treba biti jako natančen, saj ima res močen učinek. Prevelik odmerek povzroči težave z bruhanjem, hudo drisko, vnetje želodca in črevesja ter celo vnetje ledvic, zato uporabo prepustimo le veščakom.
Zrele jagode pa so pravi biser! Vsebujejo številne zdravilne snovi: jabolčno, baldrijanovo in čreslovo kislino, grenčine, eterična olja, sladkor, vitamine A, B, B1, B2, C in J. Slednji preprečuje pljučnico, zato naj ga uživajo vsi s šibkimi pljuči. Vitamin B1, ki ga je v jagodah res veliko, preprečuje bolezen beri beri, pomanjkanje tega vitamina poleg te bolezni povzroči tudi vnetje živcev, vodenico in motnje v krvnem obtoku. Nobena od rastlin, ki vsebujejo vitamin B1, ga nima toliko kot zrele, rahlo prekuhane bezgove jagode. Njihove zdravilne učinke lahko zajamemo v marmelado, čežano, sok (le dvakrat dnevno po 30 g!), bezgovo vino in z EM fermentiran probiotični napitek. Vse je prav lahko pripraviti, o pripravi bezgovega vina in EM probiotičnega pripravka (viruskillerja) pa sem v tej reviji pred časom že pisal, a da vam prihranim brskanje po starih izdajah, ju napišem tudi tokrat.
Bezgovo vino
V 7 l vode stresemo 2 kg sladkorja in segrevamo, dokler ne zavre. Odstavimo, in ko je sladka voda mlačna, dodamo 3 l skrbno obranih bezgovih jagod ter ponovno segrevamo skoraj do vrenja, a vreti ne sme. Pokrito naj se shladi, nato dodamo še 20 g zdrobljenega kvasa, dobro premešamo in prelijemo v steklen balon, ga zamašimo z vrelno veho, da CO₂ lahko izhaja, ocetnokislinske bakterije iz okolja pa v brozgo ne morejo vdreti. Vrenje je na začetku burno, sčasoma pa se umiri. Čim hitreje poteka, boljše bo bezgovo vino, optimalna temperatura prostora, kjer imamo balon, je 20 oC, optimalno temperaturo pa lahko zagotovimo tudi s potopnim grelcem s termostatom. Pri višjih temperaturah se lahko zgodi, da bomo pridelali bezgov kis. Ko glavno vrenje mine, se tekočina po 8 do 10 tednih zbistri. Vino pretočimo v sterilizirane steklenice in jih dobro zamašene in ležeče shranimo, najbolje v kleti. Med pripravo ne uporabljamo kovinskega orodja in jeklenih posod, le emajlirane, sicer bosta trpela kakovost in okus vina.
EM fermentiran probiotični napitek
Priprava z EM fermentiranega probiotičnega napitka je podobna pripravi za vino, a vendarle nekoliko posebna. Namesto sladkorja uporabimo dober med, ki smo ga raztopili v poprej prekuhani, a do mlačnega ohlajeni vodi. Temperatura ne sme preseči 40 oC. Potem dodamo nekoliko pokuhane bezgove jagode in probiotično kulturo EM 1 ter vse skupaj zlijemo v balon in ga zapremo z vrelno veho. Priporočljiva je uporaba potopnega grelca s termostatsko nastavljeno temperaturo 33 oC. Proces je končan v 10 do 14 dneh. Fermentacija poteka tudi pri nižji, sobni temperaturi, le nekoliko dlje bo trajala. Ko se vrenje umiri, bezgov probiotik pretočimo v steklenice; občasno jih pregledujemo, da sekundarno vrenje ne bi povzročilo poka steklenic. Količine osnovnega recepta so: 18 l vode, 1 l EM 1, 1 l medu, 7,75 l bezgovih jagod. Za več ali manj probiotika količine v receptu ustrezno preračunamo s sklepnim računom.
Torej, dovolj je razlogov, da črni bezeg vključimo v vsak malo večji vrt, saj tudi to vrsto lahko vzgojimo kot manjše drevo. Lepo se vključi v temo gozdnega vrta z drugim drevjem, tudi sadnim ali v temo užitnega permakulturnega gozdnega vrta, kjer se zaradi podobnih talnih zahtev lepo ujame z ribezom in kosmuljami. Za pridelavo cvetja in jagod sadijo v glavnem sorto 'Haschberg', znana pa je tudi sorta 'Mammut' s posebno debelimi jagodami. Izredno roden je danski kultivar 'Sampo', z velikimi plodovi, ki so še posebej primerni za predelavo v sokove in sirupe. Skupaj z drugimi rastlinami pomembno podpira koristne žuželke in ptice. Tak kompanjon je rman Achillea millefolium, ki ga lahko uporabljamo kot biodinamični aktivator komposta, privablja pa celo množico koristnih žuželk na vrt, od predatorskih osic, pikapolonic, muh trepetalk … S svežimi listi lahko začinimo solate in tik pred koncem kuhe tudi zelenjavne enolončnice. Želodec in jetra vam bodo hvaležni. Rman je namreč tudi zdravilna rastlina s protivnetnim delovanjem in morda le še kamilica v sebi združuje toliko mnogoterih zdravilnih moči.
Sorte črnega bezga s posebnim okrasnim učinkom so S. n. 'Aurea' z zlato rumenim listjem, S. n. 'Laciniata' s svojim narezanim zelenim listjem z lahkoto zamenja kak japonski javor. Sorta S. n. 'Linearis' ima neverjetno fino deljene liste, v širino in višino pa zraste le do metra ali metra in pol. Zvezda rodu pa je vsekakor S. n. 'Black Lace' s temno rdečim, fino deljenim listjem, ki je v čudovitem kontrastu s svetlim, rožnatim cvetjem. Rasti je nekoliko nežnejše od botanične vrste, zraste le od 1,8 do 2,4 m v višino in širino. Zlahka mu damo vlogo osrednje točke na vrtu ali pa si omislimo neformalno živo mejo. Zelo kontrastna je tudi tovarišija s pisanolistnim drenom Cornus controversa 'Variegata', s kaskadno obliko krošnje, ki doseže od 4 do 6 m višine. Bezeg 'Black Lace' v parterju harmonično dopolni sibirski dren Cornus alba 'Spaethii', s svojimi zamolklo rumeno pisanim listjem in rdečimi mladimi vejami pozimi.
Trajnice, ki jih je lepo videti pri nogah bezga 'Black Lace' so pijavčnica Lysimachia punctata, kadulja, kot so Salvia nemorosa 'Ostfriesland' in podobne, bergamotka Monarda dydima, navadna krvenka Lythrum salicaria, modri volovski jezik Anchuza azurea in okrasni česen Allium hollandicum 'Purple Sensation', če omenim samo nekatere.
Za okras navadni črni bezeg lepo učinkuje v družbi z brogovito Viburnum opulus, v sortah so na izbiro še 'Sterile' brez jesenskih plodov, 'Notcutts Variety' z velikimi rdečimi sadeži, malo manjše rdeče plodove ima tudi sorta 'Compactum'. Vse so od 2,5 do 4 m visoki grmi, le sorta 'Compactum' zraste le do metra in pol.
Ker bezgi zaradi plitkih korenin ne marajo, da jim šarimo pod nogami, je treba spremljajoče rastline posaditi hkrati z bezgom.
Obrezovanje
Obrezovanje bezga ni ravno zahteven posel, če vemo, da najlepše cveti in rodi na kratkih letošnjih poganjkih, ki spomladi zrastejo na lanskih dolgih mladikah. Dve leti stare veje, ki so že rodile, tako vsako leto spomladi izrežemo do vejnega ovratnika ali na čep, v krošnji jih pustimo le, če ni v prejšnjem letu pognalo dovolj novih vej. Pregoste in prešibke enoletne veje pa izrežemo ob cvetenju, cvetje pa porabimo za šabeso, čaje in sirupe.
Če pa želimo le lepo veliko listje, spomladi porežemo vse lanske poganjke na čepe, torej režemo na čok (pri tleh), vzgajamo grm ali pa glavičimo na vrhu (glava) okrog metra visokega debla, če vzgajamo v obliki drevesca. Tako gojimo predvsem sorte z barvitimi ali drugače nenavadnimi listi. Cvetja v tem primeru skorajda ni.
Če bo po izidu tega članka kak bezeg v naših vrtovih več, bo moj namen dosežen.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
