Zeleni vonji, ki s svojo dišavo presegajo cvetove
Pogosto se ne zavedamo, da so pri nekaterih rastlinah kljub njihovim privlačnim cvetovom mnogo bolj dišeči zeleni deli rastlin, saj vsebujejo več eteričnih olj. V aromaterapiji so takšni vonji opredeljeni kot zeleni vonji, parfumarji pa so že v 19. stoletju za to kategorijo dišav našli zgovorno ime – fougère.
Številne začimbne in zdravilne rastline z močno zeliščno aromo, ki jo označujemo kot zelen vonj, so na naših vrtovih pogoste in povsem običajne: meta, sivka, dobra misel, majaron, timijan, janež, koromač, koper. A med aromatične rastline s prevladujočo zeleno noto spadajo tudi vse tiste, ki oponašajo vonje teh aromatičnih rastlin in obenem prinašajo svežino, kot jo poznamo na primer pri limoni, mladem grahu ali sveže pokošenem senu.
Vonj po travi, janežu, meti in citrusih
Ena od bolj priljubljenih rastlin za senčne dele vrta, ki diši po majski travi, je dišeča perla (Galium odoratum), okrasna trajnica, ki se s svojo omamno aromo znajde posušena tudi v dišavnih vrečkah in namočena v vinu ter drugih alkoholnih pijačah (npr. majsko vino).
Pri odišavljanju alkoholnih napitkov, predvsem likerjev, lahko uporabimo tudi navadni ožepek (Hyssopus officinalis), še raje pa v ta namen posezimo po njegovem daljnem botaničnem sorodniku mehiškemu ožepku (Agastache foeniculum), ki ga zaradi njegovih po janežu dišečih aromatičnih listih imenujejo tudi janežev ožep, medtem ko vonj njegovega sorodnika z drugega konca sveta - kitajskega ožepka (Agastache rugosa), bolj spominja na metinega, zato ga imenujemo tudi korejska meta. Čebele, še posebej pa čmrlji, ožepek naravnost obožujejo.
PREBERITE TUDI:
Enako privlačna za čebele, pa tudi za metulje, je še ena predstavnica zeliščnih aromatičnih vonjev poletja – monarda (Monarda didyma), sorodnica mete, ki jo poznamo tudi pod imenom indijanska kopriva ali bergamotka. Prav slednje poimenovanje namiguje na njen značilni citrusni vonj. Pri monardi so aromatični tako cvetovi, še bolj pa listi, ki dišijo po mešanici mete, dobre misli, vrtnice in limone.
Diši ali smrdi? Privablja ali odganja?
Se kdaj ne morete odločiti, ali neka rastlina diši, ali pa vam je njen vonj neprijeten? Po navadi gre v tem primeru za izrazite in kompleksne vonje, ki pa jih na vrtu lahko zelo koristno uporabimo, predvsem v boju s škodljivci. Tako žametnica (Tagetes), ki ji zgovorno pravimo tudi smrdljivka, s svojo močno zeliščno aromo varuje pred ušmi in koloradskim hroščem, njen vonj odganja voluharja, ker pa jo polži obožujejo, deluje tudi kot varuh vrtnin. Med prijetno dišeče žametnice, po katerih ljubiteljski vrtnarji najraje posegajo, spadajo tiste, ki dišijo po pomarančah (Tagetes tenuifolia var. pumila 'Tangerine Gem') in tiste z vonjem limonske verbene (Tagetes tenuifolia).
Tudi vonj laškega smilja (Helichrysum italicum) je za nekatere ljudi nadležen, ker jih spominja na ostro indijsko začimbo kari, drugi spet v njem prepoznajo prijetno aromo sladkega medu in svež vonj po senu. Še en dokaz, da je doživljanje vonja zelo individualno, saj vsak od nas zaznava različne aromatične sestavine, voh pa je treba tako kot ostale čute nenehno razvijati.
Potpuri vonjev okrasnega balkonskega cvetja
Po nekaterih klasifikacijah se med rastline z zelenimi vonji uvrščajo tudi pelargonije (Pelargonium sp.), med katere danes prištevamo več kot 250 naravnih vrst ter na stotine križancev in kultivarjev s paleto različnih dišav: limonska pelargonija (Pelargonium citriodorum) diši po limoni, muškatna pelargonija (Pelargonium fragrans) po muškatnem orešku, dlakava pelargonija (Pelargonium tomentosum) po poprovi meti, med najbolj dišeče pa spada tista z vonjem po vrtnici (Pelargonium graveolens), ki ji pravimo tudi rožna ali burbonska pelargonija. Njeno eterično olje ima sladek, zeliščni vonj po zelenem s pridihom maha in listja, ki na človekovo počutje deluje kot harmonizator: poživlja oziroma pomirja, odvisno, kaj v danem trenutku potrebujemo.
Med dišečimi pelargonijami obstajajo številne različice, vsaka s svojim vonjem: po vrtnicah, oreščkih, agrumih, celo po čokoladi in žvečilnem gumiju. Med dišeče pelargonije, ki so se najdlje ohranile v našem prostoru, spada roženkravt (Pelargonium radens), katerega močno dišeče liste so naše babice dodajale kompotu in z njimi preganjale nadležen mrčes.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je vsestranska strokovnjakinja, ki se profesionalno ukvarja z organizacijo kulturnih dogodkov, hkrati pa se strastno predaja raziskovanju dišečih skrivnosti rastlinskega sveta in slovenske kulturne dediščine. Je tudi ustanoviteljica ZAVODA ROŽLIN - zavoda za izobraževanje, kulturo in turizem. Vabi vas, da na spletni strani zavodrozlin.si bolje spoznate projekte s področja kulturne in naravne dediščine te nepridobitne in nevladne organizacij, med drugim tudi Jernejevo – zeliščarski dan, Flančnik – vrt dolenjske gospodinje, Etnobotanične flancarije in številne druge etnološke raziskave.
