Kaj pomenijo črtani dnevi v setvenem koledarju?
Tisti, ki redno uporabljate setveni koledar, veste, da setveni koledar Marie Thun vsebuje tudi črtane dneve, za katere velja, da čas za delo na vrtu ni najbolj primeren. Pa veste, zakaj je tako? In zakaj v nekaterih setvenih koledarjev črtanih dni sploh ni?
Po tem, ko je dr. Rudolf Steiner, utemeljitelj biodinamike, povedal, da življenje na Zemlji napajajo energije iz zodiaka, je Marija Thun s svojimi res izjemnimi sposobnostmi zaznavanja raziskovala rastlinsko rast glede na kozmične ritme, torej glede na to, kaj nam planeti iz ozvezdij, pred katerimi ravno potujejo, posredujejo. Ugotovila je, da najmočneje čutimo posredniško vlogo Zemlji najbližje Lune, ki s svojo mesečno potjo okoli našega planeta ustvarja nekakšno temeljno pravilo zaporedja energij, ki jih na Zemljo sprejemamo in pri rastlinah menjaje gradijo korenine, liste, cvetje ali plodove.
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
Njeni pozornosti ni ušlo, da prihaja včasih do odstopanj od tega pravila. Ker razlogov ni bilo najti v rastišču ali semenu, se je spet, še bolj natančno, ukvarjala s stanjem na nebu. Pri svojih posevkih je na oznake pri rastišču vedno zapisovala dan posevka in ozvezdje, kjer je bila Luna, pa tudi več. Kadar je v rasti ali pridelku opazila odstopanja od pravila, je vzela v roke antropozofski zvezdni koledar, ki navaja zelo točne podatke za planete našega osončja in si je konstelacije v trenutku posevka ogledala zelo natančno.
Njeno temeljno in veljavno odkritje je bilo, da je najmočnejši prinašalec energij življenja na Zemljo Luna in da iz ozvezdij Raka, Škorpijona in Rib prihajajo energije, ki v rastlini spodbujajo rast listov, iz ozvezdij Ovna, Leva in Strelca energije, ki spodbujajo oblikovanje plodov, iz ozvezdij Bika, Device in Kozoroga energije, ki ugodno vplivajo na vse, kar naredi rastlina v zemlji, in iz ozvezdij Dvojčkov, Tehtnice in Vodnarja energije, ki spodbujajo rastlino k močnemu razraščanju ter oblikovanju cvetov. Kadar potuje Luna pred temi ozvezdji, je osnovno veljavno pravilo imenovala dan za list, dan za plod, dan za korenino in dan za cvet.
Zakaj pa je včasih drugače?
Izjemna odlika Marije Thun je bila neverjetna temeljitost in vztrajnost. Da bi prišla do odgovorov, je iz leta v leto širila svoje poskuse. Raziskovala je na poskusnem posestvu v Dexbachu, pa pri univerzi Giessen, pri prijateljih von Bonin, pri grofu Finckensteinu … Najprej je ugotovila, da pri rasti rastlin prihaja do težav tudi zaradi Lune same.
Pri spremljanju učinkov vplivov petih različnih Luninih ritmov na rastline je ugotovila, da Luna s tropičnim ritmom v svoji mesečni poti okoli Zemlje posnema Sonce v njegovem letnem ritmu pred ozvezdji zodiaka – seveda iz geocentričnega zornega kota ‒ in je »kriva« za polmesečno tendenco dvigovanja sokov v rastlini ter težnjo rastline k boljšemu povezovanju z zemljo v drugi polovici meseca. Ta ritem je označila v svojih priporočilih kot čas za obiranje in čas za presajanje.
Siderični ritem se je potrjeval kot odločilen na delovanje sil, ki jih prinaša Luna na Zemljo. Delo v skladu s tem ritmom krepi rastlino pri oblikovanju tistega dela, ki nam služi kot hrana.
Sinodični ritem, ritem Luninih men, se Marii Thun glede vpliva na rastline ni zdel posebno pomemben, čeprav vemo, da ta ritem, posebej s svojo opozicijo, polno luno, nedvomno vpliva na živali, pa tudi na človeka.
Posebnosti so se pokazale pri spremljanju učinkov tako imenovanega anomaličnega ritma Lune, ritma, v katerem se Luna pri svoji poti okoli Zemlje pol meseca od Zemlje rahlo oddaljuje in pride v svojo največjo oddaljenost od Zemlje, v Apogej, in se potem pol meseca Zemlji približuje in pride v svojo največjo mesečno bližino Zemlji, Perigej. Ugotovila je, da Apogej Lune kakovost dneva glede na ozadje zodiaka spremeni v smeri cvet, Perigej pa rastlinam nikakor ne ustreza. Počutijo se kot poteptane v zemljo. Tako je že pri Luni našla prvi razlog za to, da v svojih priporočilih označi dneve Luninega Perigeja kot neprimerne ali črtane dneve.
Tudi analiza učinkov drakoničnega ritma Lune je pokazala, da dnevi, ko Luna na svoji mesečni poti okoli Zemlje seka ekliptiko, navidezno pot Sonca, delujejo na rastline moteče, in sicer tako v tako imenovanem dvižnem, kot tudi v padnem vozlu. Tudi ti dnevi so v Setvenem priročniku Marie Thun črtani.
Tako z Luno.
Mi doživljamo Zemljo in sebe same kot center osončja, kot da se Sonce, naša zvezda stalnica, vrti okoli nas, prinaša dan in naredi noč in se vsako leto premakne pred vsemi ozvezdji zodiaka. In s Soncem kot da se vrti okoli nas vse vesolje.
Tako razumevanje se kaže kot upravičeno. Če opazujemo nebo iz tega, geocentričnega stališča, pa ni le Luna tista, ki redno prečka navidezno pot Sonca, temveč se to dogaja redno tudi pri drugih planetih, pri čemer so planeti, ki imajo dolge obhodne poti okoli Sonca, v vozlu lahko tudi nekaj dni. Ti dnevi prinašajo v rastlinsko rast motnje in so v Priročniku črtani.
Bi to lahko razumeli? Zdi se, kot da bi bili planeti našega osončja velika družina. Če si predstavljamo osončje heliocentrično, tako, da je Sonce v sredini, planeti pa se okoli njega vrtijo, se zdi, da mora biti vedno vse v redu. Dejansko vidimo, da ni tako in po dognanjih Marie Thun kaže, da za Zemljo veljajo energije iz razmer geocentrične podobe osončja. V tem primeru iz našega zornega kota planeti ne rišejo koncentričnih krogov ali elips okoli Sonca, temveč imamo vtis, da gre za pester ples planetov, pri katerem prihaja do zelo posebnih odnosov in posledičnih učinkov, ki jih čutimo.
Geocentrični pogled v nebo
Marija Thun je menila, da ima vsak od planetov potrebo, da opravlja svojo vlogo nemotenega posredovanja energij zvezdnega ozadja na Zemljo. Če mu nastala razmerja to onemogočajo, pride v rastlinski rasti do motenj.
Vozli planetov so eden od takih razlogov. Če poskušamo razumeti, kdo koga pri tem moti, imamo težave in na koncu se zdi, da prečkanje navidezne poti Sonca predstavlja preprosto motnjo za Sonce. Zanemarljivo? Prav gotovo ne. Zaradi deformacij rastlin, ki jih taki časi povzročajo, taki pridelki niso za prodajo. Je pa zanimivo, kako se predrznost planeta, ki ekliptiko seka, v plodove naravnost zapiše.
In drugi planeti?
Poskusi, namenjeni vplivu drugih planetov, so bili zelo obsežni in pomembno pričajo o tem, da pri oblikovanju življenja na Zemlji, pri rastlinah, o rasti ne odloča le Luna, temveč tudi drugi planeti, posebej še, kadar se jih v neko gesto na nebu združi več.
Kar je ugotovila kot zakonitost v zaporedju devetih let, je Marija Thun upoštevala pri napotkih v svojem setvenem koledarju, najprej kot neprimerne, torej črtane dneve, pri nadaljnjih raziskavah pa je to razširila tudi v navajanje pozitivnih vplivov.
Svet, ves kozmos, je v nenehnem gibanju in stvari na nebu se nenehno spreminjajo. Setveni koledar Marije Thun temelji na aktualnem antropozofskem astronomskem koledarju. Po podatkih dejanskega aktualnega dogajanja na nebu v nekem letu nastanejo priporočila bralcem Setvenega priročnika z vnašanjem sprememb ob upoštevanju dognanih vplivov, ki jih razmerja med nebesnimi telesi, ki v tekočem letu nastajajo, povzročajo.
Ste prepričani, da podatke, ki jih Priročnik navaja, res razumete, jih nosite v mislih in v polnosti upoštevate? Ali ste pri Setvenem priročniku postali pozorni na rdeče, rumene, modre ali vijoličaste trikotnike v koloni »konstelacije«? Ti trikotniki nam povedo, da se v oblikovanje vplivov na rastline močno vključujeta še dva druga planeta, ki potujeta pred zodiakalnimi ozadji enakih etrov in sta v kotu 120°. Energije, ki jih prinašajo trigoni, niso nikoli razlog za to, da se časi označijo kot neprimerni za delo z rastlinami. Vpliv, ki ga posreduje Luna, pa praviloma spremenijo.
Kaj pa opozicije?
O opoziciji planetov govorimo, kadar stojita v osončju dva planeta drug drugemu točno nasproti, v kotu 180°. Pri tem je v sredini lahko Sonce ali Zemlja, zato tudi govorimo o heliocentričnih in geocentričnih opozicijah. Opozicije planetov prinašajo vedno okrepljene energije planetov, ki sta v opoziciji. Kot da si stojita planeta nasproti, se gledata v oči in potrjujeta, s tem pa krepita svoje moči, tako razlaga Maria Thun.
Na dneve opozicij je treba biti pozoren in jih izkoristiti predvsem za posevke rastlin, ki se jim krha zdravje. Za njihovo krepitev bi izbirali opozicije z Jupitrom ali Saturnom, nadsončnima planetoma, ki sta zavezana vitalnosti.
Znak opozicije
Kaj pa konjunkcije ali prekrivanja in mrki? Ti prinašajo ‒ če se jim ne izognemo ‒ konkretne probleme. Energija pomračenega nebesnega telesa je motena ali čisto manjka. Kriza je popolna, kadar se pri mlaju, konjunkciji Lune, zgodi, da ta popolnoma prekrije Sonce in imamo sončni mrk, morda popolni. Luna to, kot vemo, zmore. Ker je pri svoji majhnosti prav toliko oddaljena od Sonca, da se to – gledano z Zemlje ‒ zgodi. Tisti, ki so bili priča takemu dogajanju, poznajo občutek sive tesnobe, ki v takih trenutkih preplavi Zemljo.
Marija Thun je pogosto opravljala vsakourne posevke, da bi na rastlinah odčitala učinek določenih konstelacij. Pri vsakournih posevkih ob popolnem sončnem mrku se je pokazalo, da je bila rast rastlin vse slabša, čim bliže je bil posevek popolnemu mrku, ob mrku je bil jasno zaznamovan, po mrku pa so se rastline vse bolj in bolj približale svojemu normalnemu razvoju. Časi mrkov so v koledarju Marije Thun črtani.
Kaj pa, če se slabim dnevom ne morem nikakor izogniti?
Tudi to se zgodi. Ker o našem delu z zemljo odločata predvsem naš čas in vreme, smo včasih v stiski. Takrat si je dobro zapomniti, katere rastline utegnejo biti od delovanja kozmosa negativno zaznamovane, in te vnaprej negujemo dosledno le ob dobrih časih. Tako se kakšna škoda tudi popravi.
Pri pobiranju pridelkov za takojšnjo uporabo si takih skrbi ne delajte, pri pobiranju pridelkov za predelavo pa vsekakor, saj se slab dan pozna v obstojnosti in okusu.
Je to vse?
Skoraj. Ne čisto. Zanesete se lahko, da Setveni priročnik navaja tudi čase in dneve, ko delo z rastlinami ne vodi do uspehov. To je pomembno.
Držati se navodil, tudi glede na to, je zanesljiva pot do uspeha pri pridelovanju. Vabilo k poskusu popolnega razumevanja napotkov je morda še bolj pomembno. Opraviti ima z vašim osebnim razvojem. Kot vemo, je Steiner rekel: »Brez upoštevanja kozmosa duhovni napredek človeka ni mogoč«. In pri Steinerju ni napak. Tako je.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
