Poletno vzdrževanje trajnic
Kdor se s trajnicami na vrtu ne želi čisto nič ukvarjati, jih ne sme niti posaditi, saj bi bile že vnaprej obsojene na propad. A spet ni res, kot marsikdo razglaša, da je z njimi veliko dela. Poglejmo si, kaj od nas potrebujejo v vročem poletju.
Ko govorimo o vzdrževanju trajnic, imamo v mislih glavna vzdrževalna dela, kot so odstranjevanje plevelov, skrb za rahla in plodna tla, skrb za dovolj vlage v tleh in sprotno odstranjevanje vseh nelepih rastlinskih delov. In vsa ta dela si lahko zelo poenostavimo, če smo se jih že pred zasajanjem trajnic lotili premišljeno.
PREBERITE TUDI:
A žal je med vrtičkarji še vedno veliko takih, ki mislijo, da je nakup lepih cvetočih in bujnih sadik trajnic v bližnjem vrtnem centru dovolj za uspeh. Spet drugi, ki so bolj naklonjeni brskanju po spletnih trgovinah, izbirajo glede na objavljene fotografije in se ne poglabljajo v potrebe posameznih rastlin ter ne upoštevajo njihovih lastnosti. Potem pa so razočarani in ob neuspehu hitro obupajo. Ali pa s trajnicami ravnajo kot z enoletnicami – kupujejo in sadijo jih na
isto mesto vedno znova. Takšnih »ljubiteljev lepih rastlin« prav gotovo ne moremo prištevati med pametne lenuhe!
Premišljena izbira vrst in sort ter odločitev za asketsko vzgojene sadike trajnic sta dva temelja, na katerih gradijo pametni lenuhi. Potem bo tudi vzdrževanja malo.
Vedno najprej analiziramo prostor, kamor nameravamo trajnice saditi, in tip rastišča, ki nam je tam na voljo. Nanju namreč sploh ne moremo vplivati ali lahko vplivamo le v zelo omejenem obsegu. Tam, kjer ni direktne sončne svetlobe, je ne moremo umetno ustvariti. A trajnic, ki odlično uspevajo v takih razmerah, je veliko, le poznati jih moramo in prav uporabiti. Kjer sonce neusmiljeno žge in je morda zraven še plitka in sušna prst, je nesmiselno saditi trajnice, ki potrebujejo veliko vode. Pa saj je kar nekaj trajnic, ki imajo skromne zahteve, kar se globine tal in oskrbe z vodo tiče. Tam, kjer je spodnja plast tal slabo propustna in ob dolgih deževjih rada zastaja voda, pač ne bomo sadili trajnic, ki tega ne marajo, npr. sivke in laškega smilja. Za taka tla bomo torej izbirali med trajnicami, ki jim to ustreza ali jih vsaj ne moti.
Tudi ekspanzivnost, s katero se razraščajo nekatere trajnice, je lastnost, ki jo moramo skrbno upoštevati, da si ne zanesemo »plevela v obliki lepih trajnic« med tiste, ki te lastnosti nimajo. Tipičen tak primer je recimo pisanolistna hutujnija (Houtuynia cordata 'Chamaelon'), ki jo je občasno najti po vrtnih centrih med drugimi trajnicami in rada premami neuke kupce, ne da bi vedeli, kaj z njo v resnici početi. Ta se namreč s koreninskimi izrastki razrašča in širi ter »povozi« vse pred sabo, tako da se je je pozneje težko znebiti. V resnici je to vodna ali močvirska trajnica, ki čisto dobro uspeva tudi v navadni vrtni prsti. To trajnico je smiselno uporabiti v prav posebnih situacijah. Odlično se obnese na primer za utrjevanje brežin ob robovih naravnih ribnikov ali posajena v posodo in redno nadzorovana v vrtnem vodnem motivu ali ob njegovem robu. Za zelene strehe, torej na zelo plitvih in sušnih tleh bodo brez problemov lahko uspevale najrazličnejše pritlikave homulice ali sedumi.
Skrb za plodna tla
To nalogo smo z ustrezno pripravo in gnojenjem v glavnem opravili že pred sajenjem oziroma z dognojevanjem z organskimi gnojili pozneje vsako leto v spomladanskem času, pred začetkom rasti ali ob tem. V poletnem času se morda le zelo redko zgodi, da je kje treba intervenirati s kakšnim dodatnim gnojenjem, če te naloge nismo zadovoljivo opravili pravočasno.
Nikakor pa ni smiselno poleti trajnic na vrtu gnojiti z različnimi gnojili za balkonske rože in podobno. Vsekakor pa je v mladem nasadu, ki še ni strnjen, koristno obnavljati nežno organsko zastirko po potrebi ali rahljati tla, da se ne zaskorjijo in ostanejo zračna. V gostem nasadu trajnic to nalogo opravijo rastline same.
Skrb za dovolj vode
Če smo tla pred sajenjem dobro pripravili in pravilno izbrali trpežne vrste in sorte trajnic, smo tudi to nalogo v glavnem že opravili. Vsekakor v poletni suši in vročini velja za odličnega tovrstnega pomagača nežna organska zastirka, ki preprečuje zabijanje tal, zagotavlja boljše vpijanje morebitnih padavin in manjše izhlapevanje iz tal. Seveda to velja za že dodobra vraščene trajnice. Tiste, ki še niso razvile korenin v celoti in tudi v globino, ob suši potrebujejo našo skrb za dovolj vlage v tleh s pomočjo zalivanja.
Prav tako potrebujejo vsaj občasno ali celo redno zalivanje vse tiste, ki smo jih iz kateregakoli razloga izbrali in posadili, čeprav zanje vemo, da potrebujejo veliko vode. V izjemno dolgih in ekstremnih sušah bodo za kakšno temeljito zalivanje (morda enkrat na teden ali na 14 dni) hvaležne in zato lepše tudi tiste sicer skromne trajnice, ki bi preživele tudi brez zalivanja. Vsekakor pa mora vsako zalivanje biti res temeljito, tako da se napoji zemlja v globino, sicer to delo nima nikakršnega smisla. Ob občasnem ali rednem, a skromnem zalivanju večina vode tako ali tako izhlapi, preden pride do korenin in bi sploh lahko imela učinek.
Zatiranje plevelov
Tudi to nujno vzdrževalno opravilo smo v dobršni meri opravili pred sajenjem trajnic, če smo se dela prav lotili že na začetku. Največ sivih las nam namreč v nasadu takoj po sajenju, še bolj pa čez leta povzročajo trajni pleveli.
Če smo trajnice posadili v zemljo, onesnaženo s koreninami trajnih plevelov, kot so pirnica, slak, osat, grašica, preslica in podobnimi, je vsako pletje in puljenje v resnici sizifovo delo. Zato velja prvo in najpomembnejše pravilo: trajnic nikoli ne sadimo v zemljo, ki vsebuje trajne plevele. Če pa se zgodi, da se kljub »poostrenemu nadzoru« nad njimi že pred sajenjem trajnic po sajenju kakšen vseeno pokaže, vsakega posebej zelo pozorno izkoreninimo takoj, ko ga zaznamo. Morda nam ga bo uspelo ukrotiti. Če ne bomo dovolj hitri in natančni, se lahko iz ene koreninice z leti ta nadloga tako razbohoti, da bomo morali nasad trajnic na določeni lokaciji opustiti.
Pri zatiranju enoletnih plevelov, katerih seme je v vrtni zemlji, bomo lahko zelo uspešni pod pogojem, da sproti odstranjujemo čim mlajše »plevelčke« in nikoli, ampak res nikoli ne dovolimo, da semenijo in sejejo. Tako bodo kmalu zmanjkala semena v zemlji in ne bo imelo več česa kaliti. Poleg tega se bodo trajnice razrasle in bodo same konkurenca plevelom, katerih seme bo morda prinesel veter. Njihovo kaljenje močno ovirajo tudi nežne zastirke (zdrobljena slama in podobno), ki smo jih morda razprostrli med mlade sadike.
Pri tem je treba opozoriti, da se zelo rade razsejavajo tudi nekatere trajnice, ki jih gojimo na gredi. Če se to zgodi, upoštevajmo osnovno definicijo, ki pravi, da je vsaka rastlina plevel, če raste na nepravem mestu ob nepravem času. Če se nam torej rudbekija ali nežna bodalica zaseje med druge trajnice, ju bomo torej sproti odstranjevali, kot vsak drug plevel. Pri nekaterih trajnicah pa s premišljenim ravnanjem lahko tudi preprečimo njihovo sejanje. Pri jesenskih astrah na primer, pri katerih odcvetela cvetna stebla niso več nikakršen okras, je najbolje takoj po cvetenju, preden torej razvijejo seme, požeti vse ostanke cvetja do tal. Tako poskrbimo za urejen videz nasada in preprečimo razsejavanje. Morebitni potomci so tudi sicer manjvredni od staršev in so res le nadležen plevel.
Obrezovanje
Pravijo, da gre vrtnar vedno na vrt z motičico za odstranjevanje plevelov in s škarjami za odstranjevanje nelepih delov trajnic. To je lahko od polžev, gosenic ali hroščev močno objedeno listje, po naravni poti odmrlo in moteče listje ali cvetna stebla, včasih tudi večji odmrli posamezni cvetovi. S sprotnim odstranjevanjem odcvetelih cvetnih stebel ameriških slamnikov tik nad zemljo na primer spodbudimo razvoj novih in tako podaljšamo čas cvetenja čez poletje do jeseni. Pri ostankih cvetja hermelik, mnogo trav in še marsikatere trajnice ravnamo čisto drugače. Ti bodo tudi posušeni ostali stabilni in lepi še vso zimo in jih bomo odstranili šele zgodaj spomladi.
Polži in druga golazen
Na vrtu, prijaznem do narave, otrok in čebel, ne uporabljamo strupov. A to ne pomeni, da zamižimo na obe očesi, če se pojavijo nevarni škodljivci, ki bi lahko resno ogrozili naše ljube trajnice. Čisto vsake uši, hrošča ali gosenice seveda ne bomo preganjali, ko pa nastopi resna nevarnost, je treba ukrepati. Včasih je dovolj, da škodljivce fizično odstranimo ali na različne načine oviramo njihovo »delovanje«, včasih uporabimo ekološka zaščitna sredstva.
Med tistimi, ki jim moramo že na začetku rastne sezone napovedati vojno, so prav gotovo rdeči lazarji. Tudi ekološka sredstva za njihovo zatiranje obstajajo. Z doslednostjo jim bomo gotovo lahko prekrižali račune.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialistka za trajnice in krajinsko arhitekturo ter ustanoviteljica največje slovenske vrtnarije za trajnice TRAJNICE GOLOB-KLANČIČ. V spletnem katalogu vrtnarije www.trajnice.com lahko izberete in kupite trpežne trajnice, ki so gojene izključno v Sloveniji, strokovnjaki v vrtnariji, ki se nahaja v Vitovljah 18, 5261 Šempas pa vam bodo brezplačno svetovali in izrisali zasaditveno skico. Jožica je tudi avtorica knjige TRAJNICE ZA PAMETNE LENUHE, ki je bila ponatisnjena kmalu po prvemu izidu. Naročite jo lahko na tel. št. 031 818 010 ali na e-naslovu trajnice@trajice.com.
