Pexel

Zalivanje glede na pogoje in rastline

Pogostost zalivanja je odvisna od številnih dejavnikov: vrste rastline, velikosti posode, kakovosti substrata, lege (sončna ali senčna), vremenskih razmer in stopnje rasti. Poleti, zlasti v času vročinskih valov, je večino rastlin treba zalivati vsak dan – pogosto celo zjutraj in zvečer. V hladnejših in oblačnih dneh pa količino vode zmanjšamo ali zalivanje za dan ali dva preskočimo.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Poletna skrb za visoke grede

Okrasni

Kdaj in kako kosimo trato poleti?

Najboljši pokazatelj, kdaj je čas za zalivanje, je stik s prstjo. Če je zgornja plast suha, rastlina potrebuje vodo. Pri globljih posodah je priporočljivo prst potisniti nekaj centimetrov v zemljo in preveriti, ali je v notranjosti še vedno vlažna.

Rastline ne prenašajo niti dolgotrajne suše niti stalne mokrote. Zalivamo torej uravnoteženo: zemlja naj bo stalno rahlo vlažna, vendar nikoli razmočena. Prekomerno zalivanje lahko namreč povzroči pomanjkanje kisika v tleh, kar privede do gnitja korenin.

Zelenjava, zelišča in balkonsko cvetje

Rastline, ki jih pogosto obrezujemo ali sproti pobiramo (zelišča, solatnice, paradižnik, paprika), imajo zaradi hitre rasti večje potrebe po vodi in hranilih. Paradižnik v času oblikovanja plodov potrebuje enakomerno zalivanje – če zemlja med posameznimi zalivanji presahne, lahko plodovi popokajo ali začnejo gniti na spodnjem delu.

Zelišča na balkonih pogosto gojimo v premajhnih lončkih, kjer se zemlja hitro izsuši. Čeprav so zelišča pogosto odporna, v posodah ne prenesejo neprevidnega zalivanja. Redno jih zalivajmo, najbolje zjutraj, in poskrbimo, da ima posoda dober odtok.

Pexel

Tudi balkonske enoletnice, kot so petunije, surfinije in pelargonije, potrebujejo obilico vode – zlasti med cvetenjem. V plitvih koritih, izpostavljenih soncu, jih bo poleti treba zalivati tudi dvakrat dnevno.

Trajnice, grmovnice in manjša drevesa

Okrasne trajnice in grmovnice, kot so sivka, hortenzija ali oleander, imajo pogosto nekoliko globlji koreninski sistem, vendar so v posodah kljub temu občutljive na izsuševanje. Hortenzije na primer hitro ovenijo že ob krajšem sušnem obdobju, čeprav sicer veljajo za trpežne rastline. Zalivamo jih redno in temeljito, da voda doseže korenine.

Manjša drevesa v posodah, kot so oljke, citrusi ali okrasni javorji, potrebujejo počasno in globoko zalivanje, saj mora voda prodreti v spodnje plasti zemlje. Površinsko zalivanje, pri katerem se zmoči le vrhnji sloj, ni dovolj – rastlina lahko kaže znake pomanjkanja vode, čeprav smo jo pravkar zalili.

Shutterstock

Pametna rešitev: korita z vodno rezervo

Korita z vodno rezervo so odlična rešitev za vse, ki jih pogosto ni doma ali pa poleti nimajo časa za redno zalivanje. V spodnjem delu korita je rezervoar, iz katerega rastline po potrebi črpajo vodo. Indikator ali plovec pokaže, koliko vode je še na voljo.

V zelo vročih dneh priporočamo, da občasno vseeno zalijete tudi z vrha, saj se zgornji sloj zemlje lahko hitro izsuši, preden korenine dosežejo spodnjo vodo.

Samo zalivanje ni dovolj – rastline potrebujejo tudi hranila

Z rednim zalivanjem izpiramo tudi hranila iz zemlje, zato je treba rastline v posodah redno dognojevati. Najprimernejša so tekoča organska gnojila, saj so hitro dostopna in varna za užitne rastline.

Zelišča, solate in plodovke (kot so paradižnik, paprika in bučke) dognojujemo vsakih 10 do 14 dni, balkonsko cvetje pa še nekoliko pogosteje. Za bogato cvetenje lahko uporabimo gnojila z dodatki, kot je guano – naravno gnojilo, bogato z dušikom, fosforjem in kalijem, ki poskrbi za zdravo in bujno rast.

V manjših posodah se hranila porabijo zelo hitro, zato začnemo z dognojevanjem že nekaj tednov po sajenju – zlasti pri rastlinah, ki hitro rastejo ali obilno cvetijo.

shutterstock

Kako pravilno zalivamo?

• Zalivamo zgodaj zjutraj ali zvečer, nikoli sredi dneva, ko je sonce najmočnejše.
• Uporabljamo mlačno vodo, po možnosti postano ali deževnico.
• Zalivamo počasi, da voda pronica do dna posode.
• Poskrbimo za dober odtok – zatečena voda lahko povzroči gnitje korenin.
• Po listih ne zalivamo, saj lahko kapljice v soncu povzročijo ožige.

Opazujmo rastline – povedale nam bodo, kaj potrebujejo

Rastline nam s svojim videzom same pokažejo, kako se počutijo. Če listi ovenijo, zbledijo ali rumenijo, ali če rast zastane, pogosto ni težava v škodljivcih, ampak v vodi – preveč ali premalo. Z opazovanjem, prilagajanjem zalivanja in rednim dognojevanjem lahko dosežemo, da bodo naše rastline v loncih uspevale od pomladi do jeseni.