Profimedia

Naravno gnojilo iz koprive za bujno rast

Kopriva je bogata z dušikom, kalijem, železom in drugimi mikroelementi, ki jih rastline nujno potrebujejo za razvoj. Iz nje pripravimo tekoče gnojilo – prevrelko, ki je zlasti koristna za plodovke, kapusnice, listnato zelenjavo in okrasne rastline v času intenzivne rasti.

Pexel

Za pripravo naravnega gnojila potrebujemo približno kilogram mladih kopriv (najboljše so mlade rastline pred cvetenjem). Narežemo jih in jih prelijemo z desetimi litri postane vode ali deževnice. Mešanico pustimo fermentirati od sedem do štirinajst dni, vsakodnevno premešamo, da spodbudimo razgradnjo. Ko se preneha peniti in postane temno rjave barve, jo precedimo in razredčimo v razmerju 1:10. S pripravljeno tekočino nato zalivamo rastline – najbolje v jutranjih ali večernih urah. Gnojilo uporabimo za zalivanje paradižnika, paprike, bučk, solatnic in drugih rastlin v času rasti.

Profimedia

Opozorilo: prevrelka ima zelo močan vonj, zato jo pripravljajmo raje nekoliko stran od bivalnih površin.

Krepitev rastlin in naravna zaščita pred škodljivci

Kopriva deluje tudi kot blago krepčilo za rastline. Čaj iz koprive, ki ga pripravimo tako, da sveže narezane koprive prelijemo z vročo vodo in pustimo stati nekaj ur, okrepi rastline in jim pomaga pri obvladovanju manjših stresov – denimo napada uši.

PREBERITE TUDI:

Vrt

Težave z mravljami na vrtu? Tako jih obvladate

Zelišča

Kakšna naj bo oblika zeliščnega vrta?

Če z njim večkrat poškropimo listnate rastline (v hladnejšem delu dneva), zmanjšamo možnost pojava listnih uši in povečamo odpornost rastlin. Čeprav kopriva ne deluje kot insekticid v klasičnem pomenu, ima blag repelentni učinek, zato je odličen naravni pripomoček za podporo zdravju rastlin.

Shutterstock

Kopriva kot pospeševalec komposta

Kompostni kup je srce vrta, kopriva pa je izvrsten spodbujevalec njegovega zorenja. Ko pripravljamo kompost, med plasti odmrlih rastlinskih ostankov vmešamo tudi sveže narezane koprive. Njihova visoka vsebnost dušika in encimov pospeši razgradnjo in pomaga ustvariti kakovosten, hranilno bogat kompost.

Pri tem pazimo, da uporabljamo koprive brez semen, saj bi se te lahko pozneje zasejale na vrtu.

Profimedia

Zeleno zastiranje in obogatitev tal

Koprivo lahko uporabimo tudi kot zeleno zastirko. Sveže narezane poganjke položimo okoli rastlin in tako zaščitimo tla pred izsušitvijo, zmanjšamo rast plevela in ob razgradnji dodatno nahranimo tla. Ta način je posebej primeren za naravno obdelane visoke grede in gredice, kjer želimo dolgoročno izboljšati talno strukturo.

Če koprive ostanejo po košnji ali čiščenju, jih lahko zadelamo tudi neposredno v tla kot zeleno gnojenje – denimo jeseni ob pripravi gred.

Kopriva v naravnem in permakulturnem vrtu

V permakulturi velja kopriva za pomembno rastlino, ki označuje rodovitna, z dušikom bogata tla. Obenem nudi zavetje številnim koristnim žuželkam in metuljem, kar prispeva k večji biotski raznovrstnosti na vrtu.

Tudi v biodinamičnem vrtnarjenju ima kopriva posebno vlogo. Dodajajo jo kompostnim preparatom, saj naj bi uravnavala procese pretvorbe hranil v tleh in vplivala na rastlinske življenjske sile.

Zakaj koprive nikoli ne bi smeli iztrebiti z vrta?

Uporaba koprive na vrtu ni zgolj priročna – je tudi učinkovita, trajnostna in ekološko naravnana. Njene številne koristi, od gnojenja in kompostiranja do varovanja rastlin in tal, so podprte z dolgoletnimi izkušnjami naravnih vrtnarjev. Namesto da jo izkoreninimo, si jo raje vzgojimo v zaveznico.

Shutterstock

Kjer raste kopriva, tam bo kmalu tudi zdrav vrt.