Shutterstock

Zeliščna sol je čarobni dodatek, ki okuse slanih jedi popelje na povsem novo raven. Dodajamo jo lahko v juhe, golaž, enolončnice, solate, k vsem mesnim jedem, ribam … Okuse oplemeniti in jim doda piko na i. Sama sem prvič začela redno kuhati z zeliščno soljo, ko mi je kozarček podarila lastnica biodinamičnega zeliščnega vrta Majnika in od takrat brez nje ne morem več. Ugotovila sem, da so jedi najboljše, če zeliščno sol dodam tik pred koncem priprave, saj takrat zelišča dodajo največ svoje arome.

PREBERITE TUDI:

Zelišča

Zdravilni sirupi za osvežilne poletne napitke

Zelenjavni

3 manj poznane zelenjadnice, ki jih boste želeli preizkusiti

Dobra novica je, da je priprava nadvse enostavna, potrebujemo le znanje, kako kar najbolje izkoristiti potenciale naših zelišč.

Kako nabiramo zelišča

Shutterstock

Zato, da bi lahko pridobili največji potencial zelišč, je pomembno, da ujamemo čas, ko vsebujejo največ arome in zdravilnih učinkovin. Tako jih, če je le mogoče, nabiramo tik pred cvetenjem, če nabiramo njihove cvetove, pa takoj, ko se slednji odprejo. Najboljši čas za nabiranje listov je zjutraj, ko se posuši rosa, cvetove pa nabiramo v sončnem vremenu. Izbrani del rastline odrežemo in z njim ravnamo čim nežneje. Rez naj bo gladka, rastlin prav tako ne stiskamo ali jih kako drugače poškodujemo. Režemo cela stebla, če želimo uporabiti samo liste, pa slednje od stebel ločimo šele po rezanju. Zato, da bo rastlina ohranila svojo moč, nikoli ne poberemo več kot tretjino njene zelene mase.

Nabranih zelišč ne polagamo na velik kup, saj s kopičenjem odrezanih rastlin lahko zmanjšamo njihovo kakovost. Raje jih položimo v tanki plasti na pladenj ali v zračno košaro. Čim prej po rezanju jih je treba tudi pripraviti na sušenje.

Je treba zelišča oprati?

Ker rastline rastejo na našem vrtu, imamo zelo dober nadzor nad tem, kakšni »umazaniji« so izpostavljene. Če tako vztrajate pri ekološki pridelavi in na svojem vrtu ne uporabljate kemičnih sredstev, zelišča pravzaprav ne potrebujejo posebnega umivanja. Lahko jih le nežno potresete, da z njih odpadeta odvečna zemlja in prah. Odtrgate lahko tudi listke, ki niso videti zdravi. In to je dovolj.

Shutterstock

Če ste bolj natančni in vztrajate, da mora vsako živilo, preden gre v lonec, pod prho, pa zelišča morebiti na hitro nežno premešajte v skledi s hladno vodo. Nato jih previdno otresite vode in jih položite na papirnato brisačko.

Sušenje zelišč

Priporočljivo je, da zelišča čim prej po obiranju posušimo ali jih drugače uporabimo. S tem preprečimo razvoj plesni in bakterij, poleg tega pa ohranimo učinkovine, ki se drugače iz zelišč zaradi aktivnosti encimov hitro razgrajujejo. S sušenjem pozitivne učinkovine ohranjamo, se pa po določenem času tudi v tem stanju začnejo zmanjševati, in to ne glede na to, da se videz posušenih zelišč ne spremeni. Zato je tudi zeliščno sol priporočljivo uporabiti v pol do enega leta, da vsebnost učinkovin podaljšamo, pa jo hranimo v temnem in ne preveč toplem prostoru (omarica nad pečico ali štedilnikom ni najprimernejše mesto).

Shutterstock

Večino zelišč, med njimi tudi rožmarin, origano, žajbelj in timijan lahko posušimo enostavno na zraku. Od 5 do 6 vejic posameznega zelišča združimo v snope in slednje na spodnjem delu stebelc povežemo z vrvico ali elastično gumico. Te snope nato z glavo navzdol obesimo na kakšno kljuko ali tram v čim bolj temnem, suhem in zračnem prostoru. Izogibamo se mestom, ki jih dosegajo sončni žarki, saj direktno sonce »izžame« arome in zelišču spremeni barvo. Če primernega mesta za obešanje nimate, lahko sveža zelišča tudi razprostrete po večjem pladnju, ki ga nato postavite na suho, zračno in zasenčeno mesto. Ko so zelišča popolnoma posušena, postanejo krhka in jih lahko enostavno zdrobimo med prsti.

Nekatera zelišča, kot sta tudi meta in bazilika, so bolj nagnjena k plesnenju, zato s sušenjem na zraku ne bomo vedno uspešni. V teh primerih je najbolje uporabiti dehidrator, če ga nimate, pa lahko zelišča sušite v domači pečici. Pečico nastavimo na približno 40 do največ 50 ^oC, pekač obložimo s papirjem za peko in zelišča enakomerno porazdelimo po njem. Papir za peko skupaj z zelišči postavimo na rešetko pečice. Zato, da bo zrak lepo krožil in bo para lažje izhlapevala, hkrati pa bo tudi manj možnosti, da se rastline prežgejo, med peko vratca pečice pripremo s pomočjo kuhalnice. Zelišča se tako sušijo od ene do dveh ur, pri tem pa večkrat preverimo stanje. Iz pečice jih lahko vzamemo, ko se stebla nehajo upogibati oz. se ob prepogibu zlomijo, listi pa se med prsti zdrobijo.

Zeliščna sol – recept za pripravo

Shutterstock

Potrebujemo:

• 250 g grobe morske soli
• miks posušenih domačih zelišč: peteršilj, drobnjak, majaron, rožmarin, origano, timijan, šetraj, koromač, bazilika, žajbelj, luštrek …

Priprava: Posušena zelišča skupaj s soljo stresemo v sekljalnik in meljemo, dokler ne dobimo čisto drobne strukture. Tako pripravljeno zeliščno sol preložimo v steklen kozarček, ki ga dobro zapremo.

Domači pesto

Poleg zeliščne soli se ustavimo še pri eni pogosto uporabljeni in nadvse priljubljeni kulinarični poslastici, pestu. Na tem mestu je zanimiv predvsem zato, ker ga uporabljamo iz svežih, in ne suhih zelišč, kot je to značilno za zeliščno sol. Pripravljamo ga sicer lahko iz različnih zelišč, originalno pa je njegova glavna sestavina bazilika. Slednja raste skoraj na vsakem slovenskem vrtu, pa tudi v lončkih in na visokih gredah na balkonih in terasah. Če ji zagotovimo dovolj toplo mesto, skrbimo za njeno žejo in jo redno obrezujemo, bujno raste in nam ponuja obilje »materiala« za domači pesto. Najboljša sorta naj bi bila bazilika genovese, eksperimentirate pa lahko pravzaprav z vsako sorto, ki raste pri vas doma, in tako preizkušate odtenke različnih arom.

Shutterstock

Če boste pesto pripravljali takoj, je najboljši čas za obiranje bazilike zjutraj, ko se posuši rosa. Če vam primanjkuje časa in veste, da vam svežega zelišča ne bo uspelo takoj predelati, pa je bolje, da baziliko režete zvečer pred somrakom, nato pa jo pakirano v plastični perforirani vrečki shranite v temnejši prostor s temperaturo okoli 16 ^oC (ne v hladilnik). Tako se lahko ohrani tudi nekaj dni, a vseeno poskušajte pesto pripraviti v čim krajšem času po pobiranju glavne sestavine.

In kako pesto pripravimo?

Potrebujemo:

• 3 stroke česna
• 2 skodelici listov sveže baziliki
• četrtinko čajne žličke soli
• 1/4 skodelice olivnega olja
• 1/4 skodelice pinjol
• 1/2 skodelice naribanega parmezana

Shutterstock

Priprava: V sekljalniku najprej zmeljemo bazilikine liste, med sekljanjem dodamo še stroke česna. Ko sta sestavini drobno nasekljani, dolijemo olivno olje in med tem, ko sekljalnik še kar dela, dodamo pinjole. Ko so tudi slednje drobno zmlete, dodamo parmezan in na kratko še enkrat premešamo vsebino. Sekljalnik zaustavimo, ko so vse sestavine enakomerno povezane, po potrebi vsebino postrgamo tudi s sten posode mešalnika. Pesto lahko tudi zamrznemo – najbolj priročno je kar v modelčku za izdelavo ledenih kock.