Projekt: moj prvi skalnjak
Skalnjak, velik ali majhen, je dragocen dodatek vrtu. S svojo divjo, slikovito podobo pritegne poglede, ob bližnjem ogledu pa navduši s svojimi detajli in vabi k raziskovanju.
Glavni namen skalnjaka je, da v svojem vrtu poustvarimo delčke gorske narave. Glavne zvezde skalnjaka tako niso kamni in skale, temveč alpske rastline in drobne živalce, ki si v naši skalnati »maketi« ustvarijo svoj dom. Največja lepota skalnjaka se tako skriva v razpokah in luknjicah med skalami, kjer lahko zasadimo rastlinsko zbirko najrazličnejših nizkih sort, ki s svojimi majhnimi cvetovi k sebi vabijo različne žuželke. Seveda pa skale in kamni vseeno niso zanemarljivi. So nadvse pomembna kulisa, ki v prostor vnese markantnost in poskrbi, da glavne zvezde zasijejo na svojem odru.
Pomembna prednost skalnjaka je, da ko je enkrat ustvarjen, ne potrebuje veliko vzdrževanja. Nekateri se sicer s tem ne strinjajo povsem, saj jim je trn v peti predvsem nadležen plevel, ki ga je s plezanjem po skalah veliko težje obvladovati, a izkušeni mački se te nadloge rešijo tako, da plevelu ne pustijo veliko prostora za razrast. To seveda pomeni, da bolj gosto, kot je skalnjak zasajen, manj je dela z njim.
a bo res tako, moramo začeti s pravo osnovo. Ker skalnjak poustvarja gorsko naravno okolje, mu moramo najti prostor na vrtu, ki je čim bolj izpostavljen sončnim žarkom, podlaga pa mora biti dobro odcedna. Slednje je nadvse pomembno, zato skalnjake navadno tudi gradimo z naklonom. Alternativna rešitev je, da v skalnjak preoblečemo naravno ali umetno brežino. Pri izbiri prostora bodimo tudi pozorni, da pozimi ni izpostavljen mrzlemu vetru, zmrzali in pretirani vlagi. Nad skalnjakom tudi ne sme biti dreves ali v bližini drugih višjih objektov, ki bi alpskim rastlinam delale senco.
Kako do primernih kamnov?
Pogosto najlepši, vsekakor pa najbolj enostavni za izdelavo so skalnjaki, ki vsebujejo kamne iz bližnje okolice. Videz mora biti čim bolj naraven, zato je treba biti pri izbiri kamnov in skal res zelo previden, saj se nam drugače lahko zgodi, da bodo namesto harmonične pridobitve za naš vrt videti, kot bi med gredice padel tujek iz drugega sveta. Navadno kombiniramo različno velike kose, lahko so to večje in manjše skale, večje in manjše plošče lomljenega peščenjaka, prod in večji prodni kamni … Izbranega materiala seveda ne bomo le zmetali na kup, pač pa je nadvse pomembno, kako bomo kose zvrstili drugega ob drugem.
Včasih se nam zgodi, da ko začnemo razmišljati o postavitvi skalnjaka in smo malce bolj pozorni, kakšna je ponudba kamnov okoli nas, naletimo na kakšen primerek, ki se nam preprosto usede v srce. Največkrat nas prepriča njegova posebna oblika. Pogosto so to večje skale, ki pa jih ni tako enostavno prestaviti na svoj vrt. A želja v našem srcu goreče tli … Preden se lotimo tega precej zapletenega projekta, vseeno še enkrat preverimo, ali bo to, kar vidimo v naravi, v resnici tudi na našem vrtu ohranilo svojo markantnost. Se bo dalo iz tega kosa ustvariti zanimivo žariščno točko, a hkrati poskrbeti, da bodo drugi elementi skalnjaka lepo usklajeni in bodo skupaj tvorili harmonično celoto, ki bo sovpadala tudi s svojo okolico? Le če smo stoodstotno prepričani, da je tako (vsekakor vam priporočamo izris idejne skice), se podajmo v avanturo in začnimo iskati izvajalce, ki nam več ton težko maso lahko pripeljejo do našega vrta. Prepričajte se seveda tudi, da s takim posegom ne uničujete narave in ne kršite krajevnih odlokov.
Ne pozabite pa seveda, da niso vsi skalnjaki nujno sestavljeni le iz velikih in glamuroznih skal. Povsem simpatičen, nekaj kvadratnih metrov velik skalnjak lahko ustvarimo tudi iz večjih in manjših plošč lomljenega peščenjaka. Na ta način si bomo prihranili veliko fizičnega dela in tudi stroškov izdelave, kljub temu pa bomo še vedno v svojem vrtu ustvarili košček svojega alpskega sveta. Taki enostavnejši »skalnjački« pa so tudi najprimernejši za manjše urbane vrtove.
Izdelava osnove
Ko imamo zbran material in smo določili prostor, na katerem bomo postavili skalnjak, s pomočjo vrvice, ki jo zavežemo okoli v tla zapičenih količkov, začrtamo izbrano obliko in površino. Na označenem mestu se nato lotimo odstranjevanja travne ruše, izkopljemo pa tudi zgornji sloj zemlje. Upoštevati moramo, da bo zato, da bo skalnjak videti res naravno, treba skale pri dnu vsaj do približno ene tretjine višine zakopati v podlago. Tako »inštalacija« ne bo videti, kot da smo jo samo postavili v naše okolje, temveč se bo zlila s svojo podlago in dajala videz, da je tam že od nekdaj.
Dno izkopane površine prekrijemo z grobim peskom, lahko tudi z ostanki gradbenega materiala, kot so na primer razbitine rabljene opeke. Na ta način še izboljšamo drenažo, poskrbeti pa moramo, da je podlaga enakomerno razporejena in dobro utrjena. Na to plast nasujemo travno rušo, ki smo jo prej odstranili, a tako, da jo položimo z zelenim delom navzdol. Izkopano zemljo obogatimo z organskim gnojilom in jo zmešamo z drobnim peskom (v razmerju 3 : 1). V tankem sloju jo porazdelimo po ostanku travne ruše, kar ostane, pa prihranimo za poznejše sajenje rastlin.
Ko je podlaga tako pripravljena, lahko nanjo začnemo zlagati skale in kamne. Res je nadvse priporočljivo, da si pred tem pripravimo 3D idejno skico, saj nam bo prihranila veliko dela in tudi časa. Zlaganje na slepo je namreč lahko Sizifovo delo. Skale namestimo, nato pa ugotovimo, da kompozicija ni ravno najboljša, in se lotimo prestavljanja … Ker ima vsak malce večji kamen kar nekaj kilogramov, večje skale pa tudi nekaj ton, prestavljanje ni ravno mačji kašelj. Zato je nadvse pomembno, da preden začnemo s postavitvijo, že vsaj približno vemo, kako naj bi bilo videti na koncu.
Pri polaganju se držimo zgleda iz narave: vedno uporabimo skale, kamne ali plošče iz iste kamnine, postavljamo pa jih v skupinah in/ali plasteh, ne posamično. Pozorni smo tudi, da jih pravilno obrnemo. Stati morajo stabilno, to pa pomeni, da jih postavimo na njihovo najbolj plosko in prostrano stranico. Da bodo videti res čim bolj naravno, pa naj bodo rahlo nagnjeni nazaj. Ne pozabimo tudi, da morajo biti vsaj do ene tretjine zakopani v zemljo, za še večjo stabilnost pa razpoke, ki ostanejo na spodnjem delu zapolnimo z manjšimi kamni in zemljo.
Ko je postavitev dokončana, vznožje skal zasujemo s preostalo mešanico zemlje in drobnega peska in poskrbimo, da se izkopani del znivelira z okolico. Z mešanico zasujemo tudi stičišča in razpoke med skalami ter tako ustvarimo žepke, v katere bomo sadili izbrane rastline. Pri dnu skalnjaka sadimo rastline, ki potrebujejo več vlage, na vrhu pa tiste, ki so lahko bolj izpostavljene.
Katere so primerne rastline?
Ker si želimo s skalnjakom na svojem vrtu poustvariti gorsko naravo, bomo seveda temu prilagodili tudi izbor rastlin. Osredotočimo se na trajnice, ki so značilne za alpski svet, lahko tudi na pritlikave sorte grmovnic in nižje čebulnice. Najlepše bodo učinkovale nizke in kompaktne rastline, vseeno pa poskrbimo tudi za pestrost oblik in tako na izbranih mestih dodajmo kakšno skupinico malce višjih trajnic, kot so na primer okrasne trave.
Predvsem pa je pomembno, da izbiramo med rastlinami, ki slovijo po svoji trpežnosti in glede rastnih razmer niso izbirčne. Pri tem lahko malce raziskujemo in izberemo rastline, ki jih morda še ne poznamo najbolje in še niso v naši domači botanični zbirki. Tako bo skalnjak dobil še dodatno zanimivost, saj bo nekako postal razstavni prostor izbranih sort in vrst rastlin.
Ko določamo prostorčke za izbrane rastline, se poskušajmo orientirati po tem, kako bi take rastline rastle v gorskem svetu. Za boljši občutek najprej na določena mesta postavimo lončke, v katerih so sadike. Če smo zadovoljni z videzom (a pri tem vsekakor upoštevajmo, da bodo rastline kmalu zrastle), rastline posadimo, pri tem pa lahko na dno žepka z zemljo dodamo še malo gramoza ali drobnih kamenčkov, da povečamo drenažo. Ko so rastline posajene, ne pozabimo na zastirko, ki naj bo seveda peščena. Poleg tega, da bo preprečevala rast plevela, bo omogočila tudi boljšo drenažo ob koreninskem vratu, pozimi pa bo preprečevala oziroma zmanjševala možnost za gnitje občutljivejših rastlin.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
![MKP_0394[1].jpg](http://cdn.kme.si/public/images-cache/100x100/2025/03/21/a9c17a540b83ca1d5d0dd0b005f12858/67dd316537159/a9c17a540b83ca1d5d0dd0b005f12858.jpeg)
