Kako pomagati zelenjadnicam v vročih poletnih dneh
Pred nami je dolgo in verjetno tudi vroče poletje. Marsikdo sploh ne pomisli na to, a tudi vrtnine v vročini trpijo podobno kakor mi. Le da se mi pred vročim soncem lahko umaknemo v senco, rastline pa se ne morejo. Kaj torej lahko naredimo? In to tako, da se bomo zraven čim manj potili oziroma si bomo delo čim bolj olajšali?
Veliko naredimo že s preventivo
Zelo pomemben nasvet je, da rastline vedno sadimo v času, ki je zanje primeren. Na poletno vročino se namreč rastline najbolje pripravijo tako, da v času, ki je še ugoden, razvijejo dovolj močan, velik koreninski sistem. To pa lahko naredijo samo, če je zemlja zanje že ob sajenju dovolj topla (ali hladna).
PREBERITE TUDI:
Poleti najbolje uspevajo plodovke. Teh ne sadimo prezgodaj. Koreninski sistem se namreč razvija šele, ko ima zemlja vsaj 15 stopinj Celzija. Boste verjeli, da je bilo letos to šele po 20. maju? In obratno, kapusnice poleti nikoli ne bodo take, kot si jih želite – a nič zato, saj so v resnici za nas in naše zdravje najbolje pomembne šele pozno jeseni in pozimi. Tako res nima smisla, da se v poletni vročini na silo »mučimo« s pridelavo cvetače, brokolija, pa tudi zelja.
Za največje ljubitelje velja, da se sadike presajajo najpozneje v začetku aprila, potem pa znova v sredini poletja. Cvetačo in brokoli sejemo (za sadike) v sredini julija, pri tem pa imamo sadike nekje v rahli senci. Presajamo pa jih nato nekje od začetka avgusta. V jeseni boste s pridelkom cvetače, pa tudi brokolija vsi zadovoljni. Zelje je nekoliko bolj zapleteno, saj imamo sorte, ki naredijo glave v 60 dnevih po presajanja, pa tudi take, ki potrebujejo celo 130 in več dni. Torej od maja, če res morate imeti zelje tudi poleti, sadite zelje nekam v zavetje visokih vrtnin, kot je visok fižol ali paradižnik. Vendar pa pozor, fižol in zelje se dobro razumeta, zelje in paradižnik pa ne najbolje. Torej je treba izkoristiti sosednjo gredo, na katero v vročini sredini dneva še seže senca paradižnika.
Poleg visokega fižola, ki zacveti šele, ko se dan za posamezno sorto ustrezno skrajša, v vročini pa mu cvetovi odpadajo, ker ni možna oploditev, sejemo še stročnice, ki pa v vročini uživajo. Za stročje posejemo še nekaj dolge vigne, za mlado in suho zrno pa lima fižol. Visok fižol vam bo tudi veliko bolje uspeval, če bo sejan nekoliko pozneje, to je šele v sredini maja, za zgodnje stroke pa lahko nekje na toplem za sadike posejete nizek stročji fižol. Solato prav tako poleti sadimo v senco visokega fižola, v tem primeru pa tudi paradižnika, paprike in tudi kumar. Odlično uspeva v senci sladke (in navadne) koruze. Endivije in radiča ne sejemo prezgodaj, nekje v sredini junija je zanju idealen čas. Pri tem res ne razumem, zakaj nekateri želijo za vsako ceno endivijo že sredi poletja. Dokler je vroče, predvsem pa so noči tople, je namreč trda, gumijasta, skratka veliko manj prijeta kakor jeseni, ko so vsaj noči že zelo mrzle.
Torej vsako rastlino sadimo in sejemo ob pravem času. Ko boste to do konca usvojili, boste videli, da boste s pridelkom veliko bolj zadovoljni.
Gnojenje
Kaj ima gnojenje z vročino? Rastline, ki imajo na voljo preveč dušika, so veliko bolj občutljive za pomanjkanje vode. Njihove celice so velike in potrebujejo veliko vode. Zato je zmerno gnojenje z organskimi gnojili, o katerem zadnja leto veliko pišem in govorim, drugi pogoj, da bodo rastline lažje prenašale vročino. Sami veste, da če jeste mastno in težko hrano za kosilo, vam je takrat še bolj vroče. No, tako se počutijo tudi rastline, ko jih, tudi z zalivanjem s koprivami na primer, v bistvu gnojite z dušikom.
Po drugi strani pa jim zelo pogosto manjka kalija. Kalij je element, ki ima številne dobrodelne vplive na naše vrtnine. Sprva sem najbolj poudarjala, da ima vpliv na lastno odpornost rastlin proti bolezni. A ni samo to ... Kalij uravnava tudi način, kako rastlina razpolaga z vodo. Zato ga nikoli ne sme manjkati. Ker pa je v tleh pogosto preveč fosforja, zaradi neracionalnega gnojenja, ko za vsak primer na rastlino dodamo še peščico tega in onega, je to pogosto vzrok, da je sprejem kalija v tleh blokiran.
Če vam paradižnik v vročini »ne zori«, ostaja zelen pri peclju, znotraj pa se pojavljajo trdi, beli delci, je to znak, da vsem rastlinam manjka kalija. Takrat svetujem, da v naslednjem letu pri gnojenju najprej malo bolj razmislite in preverite, koliko je rastlinam sploh potrebno, dodate pa zraven po celem vrtu, posebej pa v rastlinjaku, kalij, a samo v obliki kalijevega sulfata. Brez analize vaših tal si upam reči, da naj bo tega največ 20 dkg/m2. Še enkrat pa: koprive so dobre za rastline samo, ko so vremenske razmere ugodne. V vročinskem valu pa jih spravljajo v dodaten stres, ne glede na to, ali zalivamo z njimi ali pa škropimo po listih.
Namakanje
Žal je namakanje postalo nujen sestavni del pridelave vrtnin. Vrtnine so za pomanjkanje vode veliko bolj občutljive kakor druge rastline, saj imajo plitek koreninski sistem, ki ne more priti do vode v večjih globinah zemlje kakor trajne rastline.
Najprej pa je treba ločiti dve veliki težavi, s katerima se srečujejo vrtnine. Čeprav sta pogosto povezani, pa v resnici vendarle nista isti. Vročina oziroma visoke temperature so za vrtnine zelo težka preizkušnja. Suša pa je težava, ki ni nujno vedno povezana z visokimi temperaturami, saj jo pri trajnicah, predvsem okrasnih rastlinah, pogosto srečamo celo pozimi. Tudi letos je bilo marca in v začetku aprila že zelo suho in je bilo, na primer česen, za dober razvoj, nujno namakati. Res je poleti, ko je vroče, suho veliko prej, a nikoli ne pozabite, da je suho vreme za vrtnine škodljivo lahko tudi jeseni, pozimi in spomladi.
Prav zato imajo vrtnine zaradi kratkotrajnih sušnih obdobij težave vsako leto. Ob tem je postalo nujno, da si vsi, ki si želite domače sveže zelenjave, pa naj bo ta namenjena le samooskrbi, čim prej nekako organizirate redno namakanje. Brez tega žal pridelava vrtnin v teh časih ni več mogoča. Največ težav pri pridelavi vrtnin je torej predvsem zaradi nepravilnega namakanja, nepravočasnega namakanja in le redkeje zaradi visokih temperatur.
Ker je torej postalo vreme res nepredvidljivo in so vročinski vali že skoraj stalnica, si torej na vrtu čim prej omislite namakanje tako, da boste samo odprli pipico ali celo elektroniki dali navodila, kdaj naj se voda odpre. Vedeti morate, da z zalivalkami nikoli ne boste mogli zaliti dovolj. Za to enostavno ni možnosti. V manj kot minuti zemljo zalijemo z 10 litri vode. Si predstavljate, kakšen naliv bi bil to, če bi enake količine vode naenkrat nalila narava? V bistvu tako zemljo uničujemo, jo zbijamo, vsa živa bitja, ki jih v njej potrebujemo, pa dnevno spravljamo v stres. Poleg tega za rastline od teh 10 litrov vode z malo sreče ostaneta le 2 litra, vsa preostala voda pa odteče v globine. Ob tem trpi tudi naše zdravje, saj redno nošenje vode ni ravno prijazno do kosti in sklepov.
Še vedno je najprimernejše kapljično namakanje. Danes ga lahko kupimo v vsakem vrtnem centru. Tudi mikrorazpršilci, torej namakanje od zgoraj po listih, je v suhem in vročem delu poletja povsem uporabno. Težava je zgodaj spomladi, predvsem pa jeseni, ko temperature padejo pod 30 stopinj Celzija – takrat namreč omočen list lahko pomeni ugodne pogoje za razvoj bolezni. Če imamo kapljično namakanje, pri visokih dnevnih temperaturah namakamo vsak dan in vzdržujemo zemljo ves čas vlažno (ne mokro in ne suho). Enotnega recepta za to ne morem dati, najbolje pa je, da si vsak za svoj vrt, za svoj pretok vode najde svoj recept.
Vsekakor bodo vsi ljubitelji narave hkrati poskrbeli za zbiranje deževnice. Pitna voda je velikanska dobrina, ki se je pri nas v Sloveniji sploh ne zavedamo. Smo ena od redkih držav, ki večini prebivalstva omogoča pitje vode iz podtalnice. Ta voda je res preveč dragocena za namakanje na eni strani, predvsem pa neprimerna za vrtnine na drugi strani. Zato naj bo investicija v zbiralnike vode narejena istočasno kot namakalni sistem. Vodo lahko zbiramo z vseh strešnih površin.
Da bomo še privarčevali vodo, je moje toplo priporočilo poleg kapljičnega sistema namakanja še uporaba zastirk oziroma prekrivanje tal.
Zastiranje tal
Zastiranje tal ima več pozitivnih vlog pri pridelovanju vrtnin. V suši ostajajo tla pod zastirkami hladna, rahla in vlažna. To pa so ugodni pogoji tako za korenine rastlin kakor tudi za mikroorganizme v tleh. Rastline bodo tako lažje prenašale stresne razmere. Tudi izpiranje hranil, uničevanje strukture tal in pregrevanje tal se ob uporabi zastirk močno zmanjša.
Zastiranje tal pomeni tudi varčevanje z vodo za namakanje. Morda danes to še nima posebnega pomena, za vaše otroke pa lahko pomeni tudi to, da bodo še vedno lahko pili naravno vodo. Samo še ena dodatna dobra plat zastirk je, da je z njo tudi plevelov veliko manj. Vsaj manj nasilni pleveli ne morejo skozi temo, ki jo na tleh ustvarja taka zastirka.
Kako še pomagati rastlinam?
Težave rastlin v takih vremenskih razmerah niso samo suša in vročina, velikanske težave jim povzročajo tudi hitre temperaturne spremembe. Prav te so že letos povzročile kar nekaj ožigov na rastlinah.
Da zmanjšamo vsakokratni stres pri rastlinah svetujem, da redno uporabljamo pripravke na osnovi alg v začetku rasti, prav tako pa tudi v času stresnih razmer.
Aminokisline in rastlinske izvlečke pa uporabimo pred napovedanimi spremembami temperatur in tudi, ko se stresne situacije končajo. Od domačih pripravkov so to pripravki iz regrata ali ognjičevih cvetov, po končanem stresu pa tudi koprive in preslica. Ti pripravki pomagajo rastlinam, da imajo v stresnih situacijah več energije za premagovanje stresa. Sodijo med ekološke, naravne pripravke in nimajo karence. Uporabljamo jih tudi v ekološki pridelavi vrtnin, zato se jih ni treba bati.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
