"Podjetja želijo zaposlovati domače ljudi in ponuditi dobre plače"
Na regijskem obisku v Pomurju se v teh dneh mudi delegacija Državnega sveta RS. Gre za sedmi tovrstni obisk, njegov namen pa je neposreden dialog z lokalnim okoljem.
V sklopu sedmega regijskega obiska Državnega sveta RS se 18. in 19. junija v Pomurju in Slovenskih goricah mudijo predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, generalna sekretarka dr. Monika Kirbiš Rojs, državni svetnik David Klobasa in državna svetnica Jasmina Opec Vöröš. Po Koroški, Istri, Dolenjski, Posavju, Beli krajini ter Ribnici in Sodražici se je delegacija tokrat odločila obiskati Slovenske gorice in Pomurje z namenom, da se seznani z aktualnimi izzivi lokalnega okolja in na osnovi zbranih izzivov oblikuje pobude, ki jih bo naslovila na Vlado RS.
S predstavniki občin, gospodarstva in kmetijstva o izzivih v regiji
Obisk prvič poteka v dveh dneh, saj si želijo predstavniki Državnega sveta dodobra spoznati delo ter utrip v naši regiji ter prisluhniti predstavnikom občin, gospodarstva, kmetijstva ter ostalimi zainteresiranimi deležnikom, ki pomagajo sooblikovati lokalno okolje.
Kot so ugotovili, velik izziv predstavljata sama demografija in pa velika obremenitev plač. »Podjetja želijo zaposlovati domače ljudi in ponuditi dobre plače. Želijo si, da se delo splača, želijo si, da bi jih država slišala na način, da bi županje in župani lahko učinkovito vodili občine še naprej in kar je najpomembnejše, želijo si pokrajin. Pokrajine, ki bodo šle v korist ljudem,« je svoje vtise ob obisku strnil predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Prav zato tudi lokalni sistem podpira idejo o vzpostavitvi druge ravni lokalne samouprave in ustanovitvi pokrajin, za kar si Državni svet RS prizadeva že drugi mandat. Obe strani sta namreč prepričani, da bi se na ta način bistveno izboljšala kakovost bivanja prebivalk in prebivalcev Slovenije.
Prvi dan obiska izlet po uspešnih pomurskih podjetjih
Prvi dan obiska je delegacija Državnega sveta pričela v ljutomerskem podjetju Cleangrad, vodilnem proizvajalcu certificiranih čistih prostorov za farmacevtsko, kozmetično in prehrambeno industrijo ter bolnišnice, ki je primer odličnega slovenskega znanja ter uspešnega povezovanja lokalnega okolja z globalnimi trgi.
Nato je sledil obisk v podjetju Paradajz, d. o. o., ki je nastalo na temeljih ideje o samooskrbi s paradižnikom, danes pa skupaj s hčerinskim podjetjem Friško d. o. o. in pod okriljem združenja LUŠT postavlja standarde na področju integriranega gojenja vrtnin.
Nato so se predstavnice in predstavniki Državnega sveta odpravili v regijski center za ravnanje z odpadki CEROP, d. o. o., ki v širši regiji izvaja ključne gospodarske javne službe varstva okolja – od obdelave komunalnih odpadkov, odlaganja ostankov, do posebnih okoljskih storitev.
Prvi dan obiska v Pomurju in Slovenskih goricah je delegacija Državnega sveta RS sklenila v Gornji Radgoni. Najprej so obiskali visokotehnološko podjetje Elrad, ki je eden najpomembnejših slovenskih izvoznikov v elektronski industiji, nato pa še Radgonske gorice - enega najbolj prepoznavnih slovenskih vinskih simbolov, ki dokazuje, da lahko slovensko vino in turizem pišeta zgodbo svetovnega formata, če temeljita na znanju, identiteti in pogumu za inovacije.
Ustanovitev pokrajin kot odgovor na številne izzive
Ob zaključku dneva so se predstavniki Državnega sveta v Hiši penin srečali še s predstavniki pomurskih občin, gospodarstva in civilne družbe ter prisluhnili izzivom, s katerimi se soočajo pri svojem delu oziroma upravljanju z regijo.
Uvodoma je predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič pohvalil sodelovanje med podjetji in lokalnimi skupnostmi.»Veseli me, da v tem okolju, kljub številnim izzivom, vlada optimizem. S svojim znanjem, sodelovanjem in pridnim delom tako že od nekdaj ustvarjate zase, za lokalno skupnost in resnično bi se vam rad zahvalil za tak odnos.«
V nadaljevanju je izpostavil nekaj ključnih izzivov, s katerimi se je delegacija seznanila na terenu ter poudaril, da bi bila rešitev za mnoge ustanovitev pokrajin. V prvi vrsti bi to pomenilo prerazporeditev dela vladnih služb v lokalno okolje. Posledično bi se številne lokalne problematike, kot so črpanje sredstev, prostorsko načrtovanje, organizacija šol, zdravstva, ravnanje z odpadki idr. lahko reševale hitreje ter veliko bolj učinkovito. Decentralizacija bi prinesla tudi razbremenitev prometa in pomembno zmanjšala izzive nenehnih zastojev na avtocesti proti Ljubljani.
Decentralizacija, razbremenitev gospodarstva, izzivi pri financiranju projektov
Nato so besedo dobili predstavniki občin, gospodarstva, kmetijstva in ostalih panog v regiji. Župan občine Radenci Roman Leljak je poudaril, da občine težko uveljavljajo svoje, če država projekte pogojuje s svojimi zahtevami. Izpostavil je tudi izzive pri regijskem prostorskem načrtovanju in številni prisotni so se strinjali, da bi potrebovali celostno rešitev za razvoj regije, ne le posamezne, med seboj nepovezane projekte.
Mnogi sodelujoči so izpostavili pomanjkanje posluha za pozive in predloge v Ljubljani. Župan občine Apače Andrej Steyer je dejal, da je treba moč odločanja in finančna sredstva iz Ljubljane prenesti v pokrajine, saj s tem ne bo pridobilo samo lokalno okolje, temveč se bo pomembno razbremenilo tudi urade v Ljubljani. Župan občine Puconci Uroš Kamenšek je ob tem priznal, da bi lokalne skupnosti lahko v večji meri izkoriščale moč državnih svetnikov, predvsem pa bi se morali v prvi vrsti predstavniki lokalnih skupnosti med seboj poenotiti glede najpomembnejših stališč posamezne regije.
Prisotni so pozvali tudi k razbremenitvi gospodarstva, saj davki močno vplivajo na konkurenčnost in blaginjo. Kot je povedala županja občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš, lokalno okolje brez učinkovitega gospodarstva ne more biti stabilno. Direktor GZS – Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah je ob tem dodal, da je neposredno s tem povezano tudi izobraževanje: v Pomurju namreč ni visokošolskega zavoda, zato morajo otroci študirati v Mariboru ali Ljubljani, kar za starše predstavlja ogromne stroške, mlade pa odvrača od vrnitve v lokalno okolje.
Manjše občine ne morejo več dohajati večjih
Predstavniki manjših občin so izpostavili tudi, da niti finančno, niti projektno ne morejo več slediti velikim občinam. Kot je povedala županja občine Odranci Barbara Ferenčak, jim velik izziv predstavlja višanje ekonomskih cen vrtcev, ki močno bremenijo proračun, prav tako imajo težave s financiranjem večjih lokalnih projektov, saj za številne nimajo dovolj proračuna niti možnosti kreditiranja, državna sredstva pa se podeljujejo, ko so projekti zaključeni. Rešitev vidijo v hitrejšem črpanju sredstev in možnostih avansa.
Tej ideji je pritrdil tudi državni svetnik David Klobasa: »Vzpostaviti bi morali regijske razvojne sklade, ki bi jih upravljali regijski razvojni sveti, brez čakanja na državne razpise. Ker ti razpisi se pripravljajo tudi po pet let, nato pa se mudi z izvedbo. Glede na primere dobrih praks v tujini ne vidim razloga, zakaj tak sistem ne bi deloval tudi pri nas,« je prepričan.
Marsikje še vedno ni potrjena državna meja
Na zelo pomemben izziv je na srečanju opozorili tudi župan obmejne občine Razkrižje Stanko Ivanušič. Marsikje namreč še danes niso potrjene državne meje, pa čeprav so ljudje na tem območju v preteklosti s strani države dobili zagotovila, da se jim bo omogočila vključitev v matično državo. Poudaril je, da neurejen status predstavlja velike stroške za občino.
Na koncu še o protitočni letalski zaščiti
Na koncu so se sodelujoči v razpravi dotaknili še protitočne letalske zaščite. Kot je poudarila državna svetnica Jasmina Opec Vöröš, bi letalske protitočna zaščita lahko močno omilila katastrofalno škodo, ki je povzročila nedavna nevihta s točo na Goričkem. »Protitočna letalska zaščita je bila v preteklosti pri nas mogoče deležna nekih pomislekov, da ne učinkuje. Ampak vse strokovne dokumentacije, ki obstajajo, kažejo ravno nasprotno in država bi morala zaščititi svoje prebivalstvo pred naravnimi nesrečami.«
Prepričana je, da moramo vzpostaviti ustrezne mehanizme za zaščito pred naravnimi nesrečami in letalska protitočna zaščita je zagotovo ena izmed teh.»Na ta način način bi lahko zaščitili ne samo kmetijstvo, ampak tudi gospodarstvo, javno infrastrukturo, pa tudi premoženje ljudi,« je prepričana Opec Vöröš. »Ni rešitev, da se ob ujmah vedno zbira denar, rešitev je, da država vzpostavi ustrezni mehanizem, da se ljudi obvaruje pred takimi scenariji.«
Tudi lokalna skupnost si želi pokrajin
Zbrani so se ob koncu srečanja strinjali, da bi bila vzpostavitev učinkovitih, finančno močnih in avtonomnih pokrajin je ključnega pomena za reševanje sodobnih razvojnih izzivov, ki jih prinašajo vse pogostejše krizne situacije. A v prvi vrsti je treba najti odgovore na vprašanje - kakšne pokrajine želimo in zakaj jih potrebujemo. Določiti je treba naloge in jih finančno ovrednotiti.
S pokrajinami bi se odločanje prestavilo bližje prebivalcem in regijam zagotovilo več avtonomije pri načrtovanju in izvajanju projektov, prilagojenih lokalnim potrebam. Zaradi boljšega poznavanja stanja na terenu, smotrnejše porabe sredstev in interesa prebivalcev bi lahko pokrajine, kot druga raven lokalne samouprave, lažje prevzele naloge, za katere so občine prešibke ter država prevelika in preveč oddaljena.
Vsebino omogoča Državni svet RS.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
