Stari recepti: kako pravilno kisati zelje in repo
Zagotovo se boste strinjali, da trgovinske police ponujajo veliko izbiro vloženega zelja in repe, a kljub temu sta najboljša domača.
Kisanje zelja in repe je opravilo, s katerim so se ukvarjali zlasti naši stari starši. A nikar ne dopustimo, da bi tradicija zamrla, ter jo prenesimo na mlajše rodove. Debele zeljne glave in plodove repe, ki ste jo spomladi posadili ali posejali, primerno skladiščite in jih pripravite na svoj najljubši način. V nadaljevanju je nekaj nasvetov o kisanju.
Kaj potrebujemo
Za kisanje zelja potrebujete ustrezno posodo. To so bili nekoč leseni čebri, ki so jim mojstri naredili primerno velike pokrove, saj je zelje v času kisanja treba dobro zapreti in obtežiti. Danes lahko kupite PVC-posode, ki so namenjene kisanju zelja oziroma repe. Ne pozabite pa skisanega zelja obtežiti. Potrebujete tudi strgalnik in pripomoček za tlačenje (primeren je valjar za testo brez ročajev).
Sestavine
Poleg zelja oziroma repe potrebujete sol, kumino, cel poper in lovorov list. Številni repo pripravljajo zgolj na osnovi soli, medtem ko je zelje brez drugih sestavin praznega in pustega okusa. Nekateri v ribano zelje dodajo tudi nariban korenček.
Postopek
Zeljne glave in repo očistimo. Odstranimo poškodovane liste pri zelju, repo operemo in (po želji) olupimo. Zeljne glave prerežemo na pol in odstranimo stržen. Nato glave stehtamo in izračunamo, koliko soli bomo potrebovali. Priporočajo dva odstotka soli na skupno težo.
Nato zelje in repo nastrgamo na približno tri milimetre debele trakove, ki ji sproti, plast za plastjo, zlagamo v čeber, ki smo ga izbrali za kisanje. Vsako plast posebej močno potlačimo in enakomerno posolimo. Zelju dodamo nekaj zrn popra in cele kumine ter lovorov list. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vse količine zelja. Sčasoma se bo začela izločati tekočina, ki mora na koncu prekriti naribano zelje oziroma repo.
Na koncu potlačeno zelje oziroma repo dobro obtežimo. Postavimo v temno in hladno klet ter prekrijemo z rjuho. Po dobrem tednu odstranimo peno, ki se nabere na površini. Previdno, da se penasta voda ne pomeša s tekočino, ki se nabira pod njo.
Primeren čas kisanja zelja oziroma repe je okoli tri do štiri tedne. A tudi po tem, ko je zelje že skisano, ne pozabimo sproti odstranjevati tekočine, ki se nabira na površini, saj lahko začne gniti oziroma plesneti.
Pogoste napake, ki se pojavijo pri kisanju
Strokovnjaki, ki se s kisanjem zelja in repe ukvarjajo več let, pravijo, da boste do pravega recepta prišli sčasoma in izkušnjami. A nekaj napotkov in pokazateljev, da vse ne gre tako, kot bi morali iti, je dobro poznati.
- Če se bo na zelju pojavila sivkasto rjava barva, zelje pa bo dobilo neprijeten vonj, je to lahko posledica gnojil. Strokovnjaki pravijo, da je bilo zelje najverjetneje preveč pognojeno z dušikom.
- Če nastane rdeča barva, gre za prekomerno prisotnost gliv kvasovk. Možno je tudi, da je zelje neenakomerno soljeno in je med plastmi ujet zrak.
- Če ima zelje pekoč okus, je lahko vzrok zapoznela fermentacija.
- Mehko in sluzasto zelje nakazuje na premalo soli, trdo zelje pa, da ste s soljo pretiravali. Obstaja sicer pravilo, da naj bo količina soli dva odstotka teže zelja, torej 20 gramov na kilogram.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se