Jo pripravljate z zeljem ali repo?
Jota je prima jed na žlico, ki še posebno tekne pozimi. In čeprav ji pravimo enolončnica, jo pravzaprav kuhamo v treh loncih.
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Jota, kraška in furlanska narodna jed na žlico, nam največkrat zadiši v hladnih dneh. Ponekod, zlasti v planinskih kočah, pa je na jedilniku vse leto. Pri nas se je dodobra udomačila na Goriškem in povsod po Primorskem oziroma v zahodni Sloveniji, priljubljena pa je vsaj do Ljubljane in naprej.
Ime jota izhaja iz furlanske besede jote, ki izvira iz galske besede za juho – iutta.
Kraška, furlanska, vipavska, istrska ...
Jota torej v osnovi pomeni juha, ampak v našem primeru ne katera koli. Osnovne sestavine kraške jote so fižol, krompir, kislo zelje, sušeno meso, česen, lovorjev list, sol in poper. Nekateri dodajo še čebulo.
V furlanski različici namesto kislega zelja najdemo kislo repo in namesto suhega mesa klobaso kožarico iz svinjskega mesa in kože. Kislo repo najdemo tudi v vipavski joti, poznamo pa še istrsko različico s kislim zeljem, v kateri ni krompirja.
Poleg tega jo nekateri pripravljajo na masti, drugi pa na oljčnem olju. Omenjene so samo glavne različice, v resnici je teh precej, saj so prebivalci recepte skozi zgodovino prilagajali svojemu okusu, gospodarskim zmožnostim in okoljskim danostim.
Po prvi svetovni vojni in še veliko pozneje so denimo zaradi pomanjkanja mesa pogosto kuhali brezmesno joto, ki pa so jo ponavadi zabelili s slanino in česnom ali vsaj okrepili s prežganjem. Marsikje takšno joto pripravljajo še dandanes in ji mesnine, denimo kranjsko klobaso, dodajo pozneje.
Jota, ki po načinu kuhanja sploh ni enolončnica, saj jo kuhamo v treh loncih, je gosta jed, predvsem zaradi obilice dodobra skuhanega krompirja in fižola, ponekod ji radi dodajo še prežganje. Najpogosteje jo postrežejo s kruhom, ponekod celo tako, da kruh najprej nadrobijo v krožnik, ga zalijejo z joto ter prelijejo s surovim oljčnim oljem.
Blagodejna in regenerativna
Za joto je sicer značilno, da jo postrežejo utrujenim obdelovalcem zemlje, sadovnjakov in vinogradov. Zlasti se prileže tistim, ki so bili ob delu precej žejni. Jedi iz kislega zelja so namreč blagodejne tudi zaradi regenerativnega učinka na od vsega hudega oslabljeno telo, zlasti po prekrokani noči, saj je v kislem zelju, če ga le ne kuhamo predolgo, med drugim precej vitaminov in mineralov.
Morda vam bo teknila pripravljena po priloženih receptih, ki ju lahko seveda prikrojite po svoje, kot je za joto še posebno značilno. Na Krasu je namreč znano, da ima vsaka družina svoj recept za joto, čeprav na koncu dosežejo podoben, a še zdaleč ne enak okus.
Jota s kranjsko klobaso
Okrepčilna in osvežilna enolončnica, ki jo pravzaprav kuhamo v treh loncih.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
