4 blagodejna zelišča, ki jih lahko sejemo že konec zime
Konec zime je pravi čas za setev ingverja, koriandra, kopra in borage. Preverite, kako jih vzgojiti doma in si zagotoviti zdravilno zalogo za vse leto.
Zelišča so v kuhinji vedno dobrodošla, še toliko bolj dragocena pa so, če s svojimi zdravilnimi učinki dopolnjujejo našo domačo lekarno. In čeprav večina občutljivejših zelišč trenutno še precej nizkih temperatur ne bi preživela, pa je nekaj takih, pri katerih bo marca pravi čas za sejanje. Veste, katere?
Ingver
Pozimi ste verjetno zaužili kar nekaj ingverja, saj je splošno znano, da krepi naš imunski sistem in nam ponuja skoraj čudežno podporo, ko nas obišče nahod ali kakšen drug »zimski« virus. Namesto da ingver kupujete v trgovini, ga lahko precej preprosto vzgojite tudi doma. A zato, da boste imeli svežo zalogo za naslednjo zimo, je priporočljivo, da ga zasejete že zdaj. Zato da ingver postane primeren za uživanje, namreč traja deset mesecev in več, a je vzgoja tako preprosta, da se vsekakor splača preizkusiti v domači vzgoji.
Ingver je najbolje saditi kar v veliki okrasni posodi. Ker ne potrebuje veliko svetlobe, lahko to posodo na začetku sajenja hranimo v notranjem prostoru, ko se temperature dvignejo, pa jo prestavimo na prosto. Za sejanje lahko uporabimo kar rizom ingverja, ki ga kupimo na sadnem oddelku v klasični trgovini, pozorni bodimo le, da izberemo čvrste kose, na katerih so dobro izražena in vidna zelena očesca oziroma poganjki. Ker je trgovinski ingver pogosto obdelan s pesticidi, izbrane kose pred sajenjem čez noč namočimo v topli vodi in ga tako očistimo neželenih kemikalij.
Če ima en rizom več poganjkov, ga lahko razrežemo tako, da dobimo več posameznih kosov z enim poganjkom. Vsakega od njih posadimo na svoje mesto in upoštevajmo, da se ingver razrašča v širino, zato mora biti med posajenimi deli dovolj prostora. Ker rastline ne rastejo globoko, naj bo tudi lonec bolj plitek in predvsem čim širši.
Za sajenje uporabimo hranljiv in bogat substrat, vanj pa ingver posadimo tako, da očesca gledajo navzgor. Pokrijemo jih s približno dvema centimetroma zemlje in dobro zalijemo. Posoda naj bo na toplem in ne pretirano svetlem mestu, skrbeti pa moramo, da je substrat vedno dovolj, a ne preveč vlažen. Najboljše je, da škropimo s postano vodo ali deževnico. Po nekaj tednih iz zemlje pokukajo prvi poganjki, ki se pozneje zgostijo v bogat zeleni del, rastlina pa lahko tudi zacveti v lepih mareličnih odtenkih. Vso rastno sezono po potrebi zalivamo in potrpežljivo držimo prste stran. Šele ko se zeleni del rastline posuši, rizom lahko izkopljemo in ga zaužijemo.
PREBERITE TUDI:
Poleg tega, da ingver krepi naš imunski sistem, ga lahko uporabljamo tudi proti slabosti, glavobolu, driski in bruhanju. S svojim pikantnim okusom lepo začini jedi ter blagodejno deluje na našo prebavo, povečuje apetit, znižuje holesterol in pomaga pri zbijanju visoke telesne temperature. Uporabimo ga lahko tudi za izpiranje ustne votline in grgranje.
Koriander
Čeprav v slovenski kuhinji koriandra, sploh njegovih svežih listov, skoraj ne uporabljamo, pa je to eno najstarejših zelišč na svetu. Azijska in latinska kulinarika brez njega tako rekoč ne obstaja, poleg značilnega okusa, ki ga doda jedem, pa ima še številne pozitivne učinke na naše zdravje. Blagodejno deluje na naša prebavila, preprečuje napenjanje in vetrove, zmanjšuje bolečine v črevesju in jetrih, deluje tudi kot antiseptik in pomaga pri celjenju ran. Pospešuje celo izločanje težkih kovin iz telesa, v aromaterapiji pa je zelo cenjeno tudi njegovo eterično olje, ki pomirja in harmonizira naš živčni in limfni sistem.
Koriandrovi listi so skoraj na las podobni peteršiljevim, a ga je zaradi njegovega značilnega vonja skoraj nemogoče zamešati. Prav zaradi vonja ga marsikdo ne mara, a ko se arome privadimo, v kulinariki postane nepogrešljiva. To vedo predvsem ljubitelji malce bolj eksotične hrane, ki pa navadno sveže koriandrove liste zaman iščejo na tržnici ali v trgovinah. Če že je v ponudbi, navadno zaloga poide skoraj v trenutku, in prav zato se koriander splača gojiti na domačem vrtu.
Ker ima rastlina rada bolj mrzlo zemljo, pa je zdaj res zadnji čas, da ga začnemo sejati. Najboljše je, da sadike pripravimo v lončkih, nato pa jih takoj, ko mine nevarnost pozebe, presadimo na prosto. Za nizke temperature ni preveč občutljiv, navadno mu ne škodi niti tanka plast zgodnjepomladanskega snega. Po drugi strani pa res ne mara previsokih temperatur. Takoj, ko se zemlja preveč otopli, namreč pobegne v cvet in nežna stebla z bujnim zelenjem skoraj čez noč zrastejo v odebeljene štrclje z uvelim listjem. Da ne gre prehitro v cvet, dosežemo tudi z rednim rezanjem, predvsem pa pazimo, da je koriander v najbolj vročen delu dneva v senci.
Koper
Koper je tradicionalno zelišče za pomoč pri nespečnosti in slabi prebavi. Žvečenje listov in semen pomaga proti kolcanju, slabemu zadahu in slabi prebavi. Semena in listi imajo močen in prepoznaven okus, zato jih v kulinariki najpogosteje uporabljamo posušene, sveže le v manjših količinah. Iz semen pridelujejo eterično olje za uporabo v kozmetiki.
Setev kopra je treba opraviti spomladi, saj semena potrebujejo veliko vlage in pozneje ne bodo dobro kalila. Ker ni preveč občutljiv za mraz, ga lahko sejemo neposredno na gredice in ga prekrijemo, da ga morebitna zmrzal ne bi povsem ustavila v rasti. Sicer pa ga je na prosto najbolje sejati po zmrzali, takrat pa bo, če je posajen na sončno mesto, rastel zelo hitro. Da bi njegovo rast spodbudili, ga lahko sejemo tudi v notranjih prostorih v lončke, in ker je nekoliko občutljiv za presajanje, naj bodo lončki biorazgradljivi, da jih lahko skupaj s sadiko posadimo v zemljo. Če je lonec dovolj velik, lahko ostane tudi v njem, vendar pa ga takoj, ko temperature to dopuščajo, prenesemo na prosto. Koper je namreč izrazito zunanja rastlina ter potrebuje sončno in svetlo lego.
Koper je priporočljivo posaditi tudi na zelenjavni vrt, saj spodbudno vpliva na rast drugih rastlin in hkrati s svojim močnim vonjem odganja škodljivce. S hitro rastjo onemogoča rast plevela, sam pa je za herbicide zelo občutljiv, zato se mu z njimi ne približujmo. Razen občasnega okopavanja zemlje okoli rastline ne potrebuje veliko pozornosti. Njegovi listi bodo najboljšega okusa, če jih porežemo kmalu po tem, ko se na rastlini odprejo cvetovi. Ob tem naj vas ne bo strah pobrati vsega pridelka hkrati, saj je okusen tudi posušen, lahko pa sveže liste tudi zamrznemo.
Boraga
Boraga, ki jo poznamo tudi pod imenom boreč, s svojimi lepimi sinjemodrimi zvezdastimi cvetovi navadno na vrtovih raste predvsem v okras. Pa ste vedeli, da je celotna rastlina užitna in, še več, ima številne blagodejne učinke za naše zdravje? Iz njegovih mladih listov in cvetov lahko pripravimo čaj, ki deluje kot eliksir na naše razpoloženje. Deluje namreč pomirjevalno in odganja otožnost, poleg tega učinkuje protivnetno. Ker pospešuje izločanje vode iz telesa, pomaga pri čiščenju našega organizma, zbija previsoko telesno temperaturo in blaži revmatična obolenja. Iz svežih listov lahko pripravimo tudi obkladke, ki jih polagamo na kožna vnetja, modrice in vnete oči ter tako spodbudimo hitrejše zdravljenje.
Nadvse uporaben je tudi v kuhinji. Mladi sveži listi in modri cvetovi imajo nekoliko kisel okus, ki malenkost spominja na kumarice. Tako jih lahko dodajamo solatam, skutnim namazom in zeliščnim omakam, lahko pa jih na hitro pokuhamo in dodamo v juhe ali jedi iz riža.
Če boraga še ni rasla na vašem vrtu, jo že marca lahko posejete na prosto. Razvila bo globoke korenine, ki bodo rahljale tla, v višino pa lahko zraste tudi meter visoko, in ker je njeno steblo precej krhko, potrebuje oporo. Je zelo nezahtevna, prija ji sonce, a proti sredini poletja, ko se tla že močno razgrejejo, hitro pobegne v cvet. Na ta način se skoraj neizogibno ponovno sama zaseje in lahko pričakujemo, da bo tam ostala za vselej. Ker cvetovi vsebujejo veliko nektarja, jih obožujejo tudi opraševalci, kar je še ena pomembna prednost, zaradi katere se splača njena semena čim prej nabaviti in posejati.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
