Ko iz eksperimentiranja nastane »onej, ki pečej«
Začelo se je z igrivim eksperimentiranjem, zdaj se podpisujeta pod znamko Pekouči onej.
Prekmurec Darjan Lorenčič, ki poučuje zgodovino na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti ter domovinsko in državljansko kulturo in etiko na OŠ Sveta Trojica, poleg Alena Šarkanja stoji za blagovno znamko čilijevih omak Pekoči onej. Ime je nastalo tudi iz navdušenja nad prekmurščino.
»Onej je univerzalna prekmurska beseda – babica jo je uporabila vedno, ko se ni mogla spomniti pravega izraza,« se nasmehne Lorenčič. »Babica mi je rada povedala: 'Vzemi tisti onej, ka mo zonejala of onej' – zdaj si pa razloži, kaj to pomeni.« K imenu so pripomogli tudi prijatelji, ki so po vsakem okušanju omake ponavljali: »Vaj, kak je tej onej pekouči.«
Začelo se je v času epidemije
Vse se je začelo leta 2020 v času epidemije. Lorenčič je takrat fermentiral pivo, delal kombučo, nato je na vrtu zasadil nekaj sadik čilija. Na koncu mu je dodal zelenjavo in vse skupaj prepustil fermentaciji. Prve vzorce je razdelil med družino in prijatelje in ti so bili navdušeni.
Kmalu se mu je pridružil dolgoletni prijatelj in sostanovalec iz študentskih let Alen Šarkanj. Letos sta imela okoli 600 sadik čilijev, paprike in paradižnika, naslednje leto jih načrtujeta več.
Proces, ki je rešil človeštvo
Fermentacija je temelj njunega dela. Lorenčič meni, da je to proces, ki je »rešil človeštvo«, saj je omogočil hranjenje živil, še preden smo poznali hladilnike. Njune omake so drugačne zato, ker niso prekuhane in ostajajo »žive«. »Dodava kis, da fermentacijo ustaviva, vendar omake vsakič razvijejo malenkost drugačen okus in barvo. V tem je čar,« pojasni Lorenčič. Fermentirata najmanj en mesec, pogosto dlje. Po prvih receptih so nastali »česnek pa lük«, »zbešnjeni düplin«,» zakajeni vrag« in »tropski džünč«. Vse nastaja po občutku – doma ima Lorenčič dva zvezka, polna raznih receptov, vse pa je plod domišljije, a se strogo drži načela manj je več.
Ker želita spodbujati lokalnost, vse dodatne sestavine kupujeta pri lokalnih pridelovalcih. »Med seboj si pomagamo. Ni konkurence, ampak skupnost,« je dejal in dodal, da drugje kupita le začimbe in sadje, kot sta mango in ananas. Omake sta najprej prodajala prijateljem, a je povpraševanje hitro naraščalo. Uradno sta dejavnost odprla maja 2024, že kmalu so bile omake na trgovskih policah in v restavracijah v Murski Soboti, Lendavi, Mariboru, Velenju in – povsem nepričakovano – tudi na Madžarskem.
Čilijeve omake so v trendu
»Lastnik neke madžarske restavracije je bil na počitnicah v Prekmurju, tam poskusil našo omako in nas potem kontaktiral, da bi jo imel v Budimpešti,« pripoveduje. Tako se je prekmurska pekočina razširila tudi čez mejo. Po njunih izkušnjah so Prekmurci nekoliko bolj vajeni pekočih jedi kot preostali del Slovenije, tudi zaradi madžarskega vpliva. Medtem ko starejši pri pekočem še vedno oklevajo, mladi navdušeno testirajo najbolj pikantne omake. »Včasih pride desetletnik in reče, da mu naša najbolj pekoča sploh ni pekoča,« se zasmeje Lorenčič. Čilijeve omake so v trendu, kupci pa po njegovih opažanjih vse bolj cenijo lokalnost in zgodbo za izdelkom.
Ker sta oba redno zaposlena, rast podjetja vodita počasi in z realnimi pričakovanji. »Ne širiva se prehitro in ne obljubljava preveč, tako lažje obvladava vse korake,« je pojasnil. Trenutno razvijata kimči, ki ga bosta kmalu ponudila na trgu, kaj bo prinesla prihodnost, pa Lorenčič prepušča toku.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
