To je zgodba o prvem soboškem nebotičniku oziroma o Hollywoodu na Lendavski
Prvi blok, ki je imel dvigalo, se je imenoval tudi soboški nebotičnik. Marsikatero značilnost tako imenovanega židovskega bloka bi lahko označili, da je v skladu z modernim časom.
Židovski blok, prvi soboški nebotičnik, kot je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja poimenovan v Pomurskem Vestniku, je postavil standarde bivanja, za katere lahko trdimo, da v mnogih pogledih še danes niso preseženi. Jasno, da ne govorimo v absolutnih kategorijah, ampak v relativnih, ker so bili časi drugačni, glede na današnje arhitekturne in predvsem urbanistične trende in želje pa trditev niti ni tako mimo.
Če se mogoče zgolj ozremo na pralnico in sušilnico, ki jo je imel blok, ki so jo uporabljali vsi stanovalci, bi z današnjega zornega kota, ko govorimo o delitveni ekonomiji, zelenem prehodu in ekologiji, marsikomu prišlo prav, da bi stroje, ki jih ima v stanovanju, plačal zgolj za tisti čas, ko jih uporablja. Enako kot najemamo avtomobile, skiroje in mestna kolesa. Predvsem so tovrstne storitve oziroma infrastruktura primerne v večjih mestih oziroma za ljudi, ki prihajajo v mesto za nekaj časa ali se veliko selijo. Kot pravimo: ko si samski, brez družine, ti nikakor ni v interesu, da kupuješ lastne stroje, ki zavzamejo veliko bivanjskega prostora, še posebej ko veš, da se boš odselil.
Na mestu, kjer je stala sinagoga
Židovski blok je v minulih dneh praznoval 70 let vselitve prvih prebivalcev. Kot je večini Sobočanov znano, je njegovo ime neuradno, ampak je izvor tega poimenovanja povezan s prostorom. Blok je namreč zgrajen na mestu, kjer je nekoč stala slovita soboška sinagoga.
Ko se je soboški parlament leta 1954 odločil, da se sinagoga poruši, je bil na njenem mestu zgrajen blok. Sinagoga arhitekta Lipota Baumhorna, za katerega je New York Times zapisal, da je videl boga v detajlih, je enajsta (zgrajena 1908) od njegovih 26 sinagog, ki jih je zgradil. Med slovitimi so tudi reška (Fiume), ki je prav tako porušena, tista v Novem Sadu in Szegedu, ki velja za eno njegovih najboljših del. Baumhorn je študiral pri Von Ferstlu na Dunaju, deloval pa je tudi v biroju Ödöna Lechnerja, ki velja za očeta madžarske secesije.
Soboška sinagoga skratka ni bila zgolj še ena molilnica, ampak tudi kakovostna arhitektura. V tistem času je mesto dobilo vse tri cerkve, tako je bil temeljni kamen za sedanjo evangeličansko cerkev postavljen leta 1909 (delo arhitekta Ernöja Gereya) in novo katoliško cerkev (1912). Ta je prav tako zanimiva, ker jo je projektiral Laszlo Takacs, arhitekt rojen v Murski Soboti, ki je bil glavni inženir pri gradnji parlamenta v Budimpešti. Za vse, ki bi želeli v živo videti, kako je izgledala soboška sinagoga, je Mestna občina Murska Sobota s pomočjo ZKTŠ uspela pred leti ustvariti izjemen projekt in je virtualno obnovila soboško sinagogo. Če se ustavite v soboškem TIC-u na Slovenski ulici, vam nadenejo očala in se boste lahko sprehajali po sinagogi, ki je bila porušena, preden ste se rodili.
Klopi s sladkimi spomini
Če izvzamemo sakralno arhitekturo, je bil prvi znanilec urbane vertikale na soboški ravnici prav soboški nebotičnik. Prvi prebivalci so se vselili ob desetletnici osvoboditve, novembra 1955. Takrat je bilo v jugoslovanskem grbu zgolj še pet plamenic. Prebivalec z najdaljšim statusom v bloku je Zoran Vidic, eden redkih »originalov« bi lahko rekli, ki so ga v ta blok prinesli kot dvomesečnega dojenčka in še danes prebiva v bloku. Vsekakor zanimiv sogovornik, ki je v tej stavbi odrastel in je živa priča ne zgolj življenja v tem bloku, ampak pričevalec urbanističnega razvoja tega dela mesta.
Prvotni priimki so bili Vidic, Raduha, Ilič, Margan, Mežan, Benkovič, Gal, Podlesek, Blausteiner, kasneje Bratuša, Dravec in drugi. Če gremo na nekatere tehnične podatke, velja omeniti, da je v bloku dvajset stanovanj. Eno od stanovanj je bilo namenjeno hišniku, to je bil v prvi zasedbi Gal, ki je bil po poklicu mesar, ampak je dobil tudi funkcijo hišnika in hišniško stanovanje. Ob bloku sta bila tudi dva peskovnika za otroke, ki so ju obdajale klopi.
Za vse Sobočane, ki se spomnite svojih prvih doživetij na nekdanjih klopeh v parku, ki so bile ene najbolj ergonomsko oblikovanih primerov urbanega pohištva, saj si lahko na njih sedel na različne načine, po potrebi pa tudi udobno ležal, lahko povemo, da lahko svoje mladostne spomine obudijo prav na teh istih klopeh pri židovskem bloku, saj mislim, da gre za edini ohranjeni originalni primer v mestu. Na teh klopeh so se ustvarjale marsikatere zgodbe, ki nikoli ne bodo zapisane, ampak ostajajo v sladkih spominih prebivalcev našega mesta. Ob peskovniku pa je bil vodnjak. V bloku je bilo šestnajst kletnih prostorov za stanovalce, štiri kleti pa so bile sezidane ob bloku, poleg njih pa ograjen prostor za smeti.
Kleti so prebivalci uporabljali tudi za hrambo drv, saj so bile v dnevni sobi, spalnici in otroški sobi lončene peči, ki so v zimskih dneh grele stanovanja. Vsakemu od stanovanj je pripadal tudi vrt, ki je bil lociran ob bloku na območju današnje Zelene ulice. Za današnje čase nepredstavljiv luksuz in prav tako današnji trend v velikih metropolah, kjer zelene površine in urbano vrtnarjenje ponovno pridobivajo mesto pred asfaltacijo, betonizacijo in dominacijo avtomobilov. Živeti v bloku in imeti vrt, in to ob bloku, je z današnjega zornega kota prestiž, ki si ga skoraj ne moremo predstavljati.
Prvi blok z dvigalom
Največja atrakcija židovskega bloka pa je bilo dvigalo. To je bil namreč prvi blok v mestu, ki je imel dvigalo. Soboški otroci in prijatelji prebivalcev bloka so masovno prihajali na obisk zgolj zaradi dejstva, da so se lahko peljali z dvigalom. V primeru, da v bloku nisi poznal nikogar, pa si se zgolj zapeljal do najvišjega nadstropja in si s strehe ogledal panoramo mesta. Židovski blok je bil ob vselitvi prebivalcev poleg cerkva najvišja stavba v mestu. Po nekaterih podatkih je bilo veliko gradbenega materiala za ta blok uporabljenega iz porušene sinagoge, kamnita fasada, ki bloku še danes daje prepoznavni karakter, pa ni pustila ravnodušne tudi političnih veljakov. Arhitekt Novak, ki je blok načrtoval, in njegova ekipa so zaradi te gradnje imeli nemalo težav, saj, kot pravijo nekateri viri, so v mesto prišli veljaki iz prestolnice, ki jim nikakor ni bilo všeč, da si je Sobota privoščila tako buržoazno stavbo.
Poledica tega je bila, da so prepovedali odhod Novakovega biroja v Etiopijo, kjer so imeli nekaj naročil za etiopskega cesarja Haileja Selassieja. Kamnita fasada, dvigalo in pripadajoči vrtovi nekako niso spadali v idejo takratne ideje enakopravnosti. Res je, da je bil ta blok od svojega začetka namenjen privilegiranim, pa ne zaradi svojega »buržoaznega« porekla, ampak zaradi dejstva, da so v njem dobili stanovanja predvsem tisti, ki so se v mesto priselili zaradi službe. Do takrat v mestu ni bilo veliko stanovanj.
Eno nadstropje je tako dobila vojska, eno nadstropje policija, eno zdravniki in tako naprej, skratka ljudje, uradniki in strokovnjaki, ki so se v mesto priselili zaradi službe. Kot omeni Vidic, med prvimi prebivalci skoraj ni bilo domačina.
Posledica vselitev mladih družin so bili tudi številni otroci, ki jih je bilo za »cejlo bejžanje«, ki so odraščali ne zgolj v peskovniku, ampak predvsem v sadovnjakih, ki so se takrat razprostirali na lokaciji današnje Zelene ulice, od bloka pa vse do evangeličanske cerkve. Spomin na kislo, nedozorelo sadje, ki so ga rabutali, živi še danes. Zanimivo je, da prebivalci tega bloka še danes živijo kot neke vrste skupnost, nekateri so v njem že zelo dolgo, nekateri so pridobili stanovanje od prednikov, nekateri pa prepoznali drugačno energijo te stavbe in si tukaj ustvarili svoj dom. Danes so se prebivalcem priključili priimki Just, Končan in drugi ter nova generacija otrok, ki bo hranila spomin, obenem pa so postavili manjšo razstavo, ki spominja na preteklost te stavbe.
Ko danes pogledamo židovski blok, lahko mirno trdimo, da še danes opravlja funkcijo, ki mu je bila prvotno namenjena. Je kakovostna arhitektura, ki omogoča kakovostno bivanje tako v tehničnem kot tudi sociološkem pomenu.
Matej Končan - kleemar:
Nekoč so imeli stanovalci tega bloka vsak svoj vrt. Katere rastline bi imel ti danes posajene, če bi imel ob bloku vrt?»Zagotovo čilije, raznovrstne – obožujem jih.«Pred blokom je znamenita klop, enaka kot so bile nekoč v soboškem parku. Na kaj te spominja?»Mečkanje na klopci s svojo prvo punco brez sramu pred mimoidočimi, ki so se najverjetneje zgražali v slogu 'najemita si sobo'.«
Zakaj je ta blok drugačen?
»Ko pogledamo čas, v katerem je ta blok nastal, gre vsekakor za prelomno stavbo v mestu, saj gre za prvi moderni blok v pomenu moderne arhitekture. Druga plat pa je, da se ga bo vedno držal sloves, da je zaradi njega morala pasti sinagoga. Tako kot je zaradi bulvarjev padel srednjeveški Pariz, čeprav je primerjava pretirana, vendar gre za vzorec, ko je zaradi novega nastradalo staro. Pri tem bloku pa tudi vidimo, da je arhitekt nekako vseeno uspel skozi arhitekturo narediti neki poklon, spomin tistemu, kar je bilo na tem mestu prej. Ta blok je vsekakor dobra arhitektura,« pravi arhitekt Tomaž Lazar.
E-novice · Pomurje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
