Srčni utrip je povsem lahko merljiv, a večinoma ne vemo, kako si razlagati to, kar izmerimo. No, večini je znano, da pri zdravem človeku znaša med 60 do 90 utripi na minuto, tukaj pa se nam že kar ustavi. A srčni utrip prinaša tudi druga, kar pomembna sporočila. Pove nam veliko o tem, kaj se dogaja v telesu, v katerem neutrudno poganja kri.
Umirite se
Če je vaš utrip povišan, je to lahko prošnja srca, da se nekoliko umirite. Stres ima več učinkov na telo, nekatere bolj nevarne, druge manj. Eden najpomembnejših in takojšnjih vplivov stresa pa je prav zvišan srčni utrip. Stres namreč poveča izločanje adrenalina in vzpostavi v telesu stanje »boj ali beg«, ki je v pradavnini odločalo o preživetju. Danes tako stanje doživljamo ob nenadnem stresu, ko denimo pademo ali nas nekaj preseneti. Sicer povišan srčni utrip ni tako zelo značilen za dolgotrajen, kroničen stres, lahko pa ga spremlja.
Boste zboleli?
Zvišan srčni utrip lahko nakazuje, da telo zboleva in se telesna temperatura dviguje. Pulz se namreč zvišuje skupaj s telesno temperaturo.
Preveč kofeina
Premalo spanja se odrazi takoj, pa tudi dolgoročno. Ena izmed škodljivih posledic nespečnosti je povezana s srčnim utripom. Že zgolj ena slabo prespana noč zviša srčni utrip.
Velike količine kofeina resno obremenjujejo srce. Zvišuje tako število kot moč srčnih udarcev. Raziskave pa so pokazale, da lahko posamezni ljudje razvijejo toleranco na učinek kofeina do te mere, da se jim srčni utrip zaradi njega ne poviša.
Telesna kondicija
Med ukvarjanjem s športom se srčni utrip pospeši, a stanje naše telesne pripravljenosti se na utripu pozna, tudi kadar počivamo. Srčni utrip v mirovanju je namreč povezan s splošno telesno kondicijo. Pri tistih, ki redno telovadijo, se srce okrepi in zmore učinkoviteje poganjati kri. Zato v mirujočem stanju športniku utrip precej pade, pri dobro natreniranih osebah celo samo na 40 udarcev na minuto.
Pretreniranost
Kljub temu da športna aktivnost tako okrepi srce, da lahko v mirujočem stanju z manj udarci poganja kri, to še ne pomeni, da še več vadbe še bolj koristi. Pri kolesarjih so merjenja pokazala, da jim je čezmeren trening povzročal zvišan srčni utrip med mirovanjem. Možna razlaga je, da je to reakcija na stres in vnetje, ki sta posledica čezmerne vadbe, vendar za zdaj prave klinične razlage za ta pojav še ni. Drugi znaki pretreniranosti so slab športni rezultat, huda utrujenost, slabo razpoloženje ipd.
Zanimivosti
Ti ugodni izdelki so si prislužili znak “ODLIČNA KAKOVOST”
Intenzivnost vadbe
Z intenzivno vadbo dosega srce maksimalni utrip, zato je treba vedeti, do katere skrajnosti ga lahko poganjamo. Na kliniki Mayo priporočajo izračun najvišjega primernega srčnega utripa tako, da od 220 odštejemo svoja leta. Ameriško združenje za zdravje srca svetuje drugače: raje vsaj 150 minut zmernega treninga na teden, pri katerem srce deluje s 50 do 70 odstotki maksimalne vrednosti. Če med kardiovadbo ugotavljamo, da srce ne dosega tolikšnega utripa, je čas, da prilagodimo vaje in njihovo težavnostno stopnjo zvišamo.
Hidracija
Dehidracija srce zelo obremeni, saj mu oteži poganjanje krvi po telesu.
Hidracija je eden ključnih dejavnikov trdnega zdravja. Dehidracija srce zelo obremeni, saj mu oteži poganjanje krvi po telesu. Zaradi nje lahko upade tudi količina krvi v organizmu in v njej je več natrija. Če po intenzivni vadbi ali celodnevnem naporu, ko nismo poskrbeli za sprotno hidracijo, opazimo, da srce bije hitreje kot običajno, popijmo dodatno količino vode ali druge hidracijske tekočine.
Diabetes
Klinične raziskave so pokazale določeno povezavo med zvišanim srčnim utripom in diabetesom tipa 2, predvsem v starosti. Povezava ni tako močna, da bi zvišan utrip že nakazoval na nevarnost pojava diabetesa, vendar je, če zbolimo, prav, da zdravniku omenimo tudi morebitne težave z zvišanim srčnim utripom.
Bolezni srca
Povezava med zvišanim srčnim utripom in srčnimi boleznimi, predvsem infarktom, je velika. Nižji srčni utrip med počitkom je vsekakor znak dobrega srčnega zdravja in pomeni manjšo nevarnost. Najbolje si ga je izmeriti zjutraj – bodimo pozorni, če je utripov več kot 100 na minuto.
Ščitnica
Težave s ščitnico občutimo predvsem kot nihanje v razpoloženju in upad energije, vendar lahko ščitnica vpliva tudi na srčni utrip. Če je v organizmu premalo tiroidnih hormonov, ki jih izloča, bo srce bilo počasneje, če jih je preveč, pa se utrip pospeši.
Zdravila
Nekatera zdravila lahko vplivajo na delovanje srca, in sicer tako, da povzročajo tahikardijo oziroma pospešeno bitje. Tahikardija zaradi zdravil je različno nevarna, to je namreč precej odvisno od posameznika. Zato je pomembno, da ob zaznavi pospešenega utripa po jemanju novih zdravil o tem obvestimo zdravnika.
Raven elektrolitov
Elektroliti so minerali, npr. natrij in kalij, ki pomagajo ohranjati ravnovesje tekočin v telesu in skrbijo za dobro hidracijo organizma. Če so v neravnovesju, to občutimo kot utrujenost, razdražljivost in aritmijo. Poskusite s pitjem kokosove vode, ki je znana po visoki vsebnosti elektrolitov.
