Janša po Nato srečanju: Za škandal z oklepniki bo moral nekdo odgovarjati
Rutte je Slovenijo označil za zanesljivo zaveznico. Janša je odpoved nakupa Boxerjev označil za škandal in dejal, da bo moral nekdo zanj odgovarjati.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Premier Janez Janša se je danes na sedežu Nata v Bruslju srečal z generalnim sekretarjem zavezništva Markom Ruttejem. Govorila sta predvsem o povečanju slovenskih obrambnih izdatkov, izpolnjevanju Natovih ciljev zmogljivosti, nadaljnjem razvoju Slovenske vojske ter o tem, kako bo Slovenija v prihodnjih letih zagotovila ljudi in opremo, ki jih od nje zahteva kolektivna obramba.
V ospredju je bila predvsem slovenska zaveza k višji obrambni porabi. Janševa vlada je tik pred obiskom Bruslja z rebalansom proračuna povečala obrambne izdatke, s čimer naj bi Slovenija letos presegla mejo dveh odstotkov BDP. Toda na novinarski konferenci ni bilo govora le o številkah. Novinarje je zanimalo predvsem, kam bo dodatni denar dejansko šel in kako namerava Slovenija po večletnih zamudah rešiti težave z oklepniki ter kadri.
Rutte je Slovenijo označil za zanesljivo zaveznico, vendar hkrati jasno povedal, da je bila njena obrambna poraba doslej problem. Janša pa je poudaril, da Slovenija izdatkov ne povečuje zato, ker bi ji to ukazal Nato, temveč zato, ker mora okrepiti lastne obrambne sposobnosti.
Rutte pravi, da je bila težava denar
Rutte je ob začetku novinarske konference Slovenijo opisal kot cenjeno članico zavezništva in izpostavil njeno sodelovanje v Natovih silah v Latviji in na Slovaškem ter prispevek na Zahodnem Balkanu. Ko pa je dobil neposredno vprašanje, ali ga je Janša prepričal, da bo Slovenija zdaj res namenjala dogovorjeni delež BDP za temeljne obrambne izdatke, je odgovoril precej bolj neposredno.
»Slovenija je že bila zanesljiva zaveznica, vendar smo imeli nekoliko težav pri obrambni porabi,« je dejal.
Po njegovih besedah je zdaj dobil »absolutno zavezo« za doseganje dveh odstotkov in tudi verodostojno pot proti 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne izdatke do leta 2035.
To je pomembno tudi zaradi rebalansa, ki ga je vlada potrdila tik pred Janševim obiskom Bruslja. Obrambni izdatki se z njim povečujejo za 296 milijonov evrov, njihov skupni obseg pa naj bi letos dosegel 2,03 odstotka BDP.
Janša je povečanje denarja predstavil nekoliko drugače. »Mi ne povečujemo sredstev za obrambo zato, ker je to obveza do Nata ali pa ker je nekdo tako ukazal,« je dejal.
Po njegovih besedah mora Slovenija povečati lastne obrambne zmogljivosti, da se bo sposobna braniti in sodelovati v zavezništvu. Za manjšo državo je kolektivna obramba po njegovem bistveno cenejša in učinkovitejša od poskusa zagotavljanja enake stopnje varnosti samostojno.
»Ne gre za to, da bomo mi povečali sredstva za to, da bo nekdo zadovoljen, ampak gre za to, da bomo povečali naše obrambne kapacitete,« je poudaril.
Na vprašanje, kam natančno bo šel dodaten denar, pa konkretnega seznama investicij ni predstavil. Dejal je le, da bo država vlagala »v človeške zmogljivosti in seveda v moderno tehniko, ki je potrebna za to, da se lahko branimo«.
Rutte pravi, da 3,5 odstotka ni številka, potegnjena iz zraka
Še bolj vsebinsko je Rutte odgovoril na vprašanje o Natovih ciljih zmogljivosti za Slovenijo. Država že več let ne izpolnjuje zahteve po srednjih bataljonskih bojnih skupinah, za kar potrebuje tudi več deset ustreznih oklepnih vozil.
Rutte je zavrnil možnost, da bi Nato zaradi izkušenj iz vojne v Ukrajini tovrstne zahteve preprosto opustil.
Cilj 3,5 odstotka BDP za temeljno obrambo po njegovih besedah »ni potegnjen iz zraka«. Izhaja iz Natovega načrtovanja zmogljivosti. Obrambni ministri so opredelili, kaj mora vseh 32 članic zagotoviti, da bi bilo zavezništvo v primeru aktivacije 5. člena sposobno kolektivne obrambe. Te zahteve so nato razdeljene med države in ovrednotene.
Prav na tej podlagi je Nato po Ruttejevih besedah prišel do ocene, da bodo članice za temeljne obrambne potrebe morale porabiti približno 3,5 odstotka BDP, skupaj z drugimi izdatki, povezanimi z varnostjo, pa pet odstotkov.
Pri tem vojna v Ukrajini ni odpravila potrebe po klasičnih vojaških zmogljivostih, temveč jim je dodala nove.
Rutte je dejal, da države še vedno potrebujejo ljudi in velike oborožitvene sisteme, med njimi tanke in bojna letala, hkrati pa umetno inteligenco, brezpilotne letalnike in sisteme za obrambo pred droni.
Po njegovih besedah je prav kombinacija obojega tista, ki mora državam omogočiti obrambo danes in v prihodnosti.
Za Slovenijo to pomeni tudi precej jasen signal. Rutte je dejal, da mora država začeti pri ravni nekoliko nad dvema odstotkoma in nato pokazati verodostojno pot, po kateri bo v naslednjih osmih oziroma devetih letih prišla do novega cilja.
Janša ostro o Boxerjih, novega oklepnika pa še ni napovedal
Toda denar sam po sebi ne rešuje ene največjih slovenskih obrambnih težav. Slovenija še vedno nima opreme, s katero bi lahko v celoti izpolnila nekatere Natove cilje zmogljivosti.
Ko je Janša dobil vprašanje, kako bo vlada po propadlih oziroma odpovedanih načrtih za nakup Boxerjev in Patrie rešila problem oklepnikov, je najprej obsodil odločitev o izstopu od nakupa Boxerjev, ki jo je opravila pretekla vlada Roberta Goloba.
»Najprej še enkrat izrazim obžalovanje, da je bila pogodba za nakup Boxerjev odpovedana, da je morala Slovenija plačati kazen, penale za to in da potem v štirih letih ni bil izpeljan noben postopek, da bi se to nadomestilo z novo pogodbo in dobavami,« je dejal. Dodal je, da so vojaška vozila danes dražja, dobavni roki pa daljši.
»Slej ko prej bo moral nekdo za ta škandal odgovarjati, ker je pač ogrozil Slovenijo tako finančno kot varnostno,« je dejal.
Ključni problem je po njegovem prav čas. Tudi če bi Slovenija oklepnike naročila takoj, jih ne bi dobila dovolj hitro, da bi izgubljena leta preprosto nadomestila. Zato je nakazal možnost začasnih rešitev. Vlada bo po njegovih besedah poskušala položaj reševati s sredstvi, ki jih Slovenija že ima, ali pa s tistim, kar bi bilo mogoče »tako ali drugače« dobiti od prijateljskih držav.
Konkretnega tipa vozila, števila oklepnikov ali novega postopka nabave na novinarski konferenci ni napovedal.
Večja težava od oklepnikov so ljudje
Janša je nato poudarek prestavil še na problem, ki ga zgolj povečanje investicij ne more rešiti.
»Ni pa tehnika edini problem,« je dejal. Pri bataljonskih skupinah, brigadah in vojski so po njegovih besedah na prvem mestu ljudje. »Tukaj imamo v Sloveniji največji problem.«
Slovenija mora zato po njegovi oceni najprej povečati kadrovske zmogljivosti in jih šele nato ustrezno opremiti. »Ne gre tukaj za oklepnike, gre za vojaško enoto, sestavljeno iz ljudi. Oklepniki so pa za to, da so varni in učinkoviti,« je dejal.
Tudi generalni sekretar Nata je med ključnimi zahtevami sodobne obrambe najprej omenil ljudi in šele nato velike oborožitvene sisteme ter nove tehnologije.
Po današnjem srečanju je tako precej bolj jasno, kaj Nato od Slovenije pričakuje. Manj jasno pa ostaja, kako bo Slovenija to izvedla.
Denar je z rebalansom zagotovljen vsaj do ravni nekaj nad dvema odstotkoma BDP, Janša pa je zagotovil politično zavezo za nadaljnjo rast. Toda na dve najbolj konkretni vprašanji, katero veliko opremo bo Slovenija kupila in kako bo rešila pomanjkanje vojakov, današnja novinarska konferenca še ni prinesla konkretnega načrta.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
