Koliko krvi imamo v telesu in koliko je lahko izgubimo, preden je nevarno?
Odrasel človek ima približno od 4,3 do 6 litrov krvi. Manjšo izgubo telo običajno nadomesti, večja ali zelo hitra krvavitev pa lahko postane tudi življenjsko nevarna.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kri po telesu prenaša kisik in hranila, sodeluje pri uravnavanju telesne temperature in pomaga pri obrambi pred okužbami. Toda koliko je je pravzaprav v našem telesu in koliko jo lahko izgubimo, preden postane nevarno? Pri izgubi krvi namreč ni pomembno samo število mililitrov. Veliko pomeni, kako hitro do krvavitve pride in kakšno je zdravstveno stanje posameznika.
Koliko krvi imamo v telesu?
Moški imajo praviloma nekoliko večji volumen krvi kot ženske, predvsem zaradi večjega deleža nemastne telesne mase. Kot primer strokovnjaki navajajo, da ima moški, težak približno 90 kilogramov, in visok okoli 183 centimetrov, približno 5,7 litra krvi.
Ženska, težka približno 75 kilogramov, in visoka okoli 165 centimetrov, pa ima približno 4,3 litra krvi. Pri otrocih se količina krvi ocenjuje glede na telesno težo. Dojenčki imajo približno 75 do 85 mililitrov krvi na kilogram telesne teže, otroci pa okoli 70 do 75 mililitrov na kilogram.
Koliko krvi lahko izgubimo?
Zdrava odrasla oseba pri običajnem darovanju krvi izgubi približno 500 mililitrov krvi, kar telo postopoma nadomesti. Pri manjših izgubah krvi organizem običajno uspe ohraniti normalen krvni obtok brez večjih posledic.
Drugače je pri večji ali nenadni krvavitvi. Takrat se zmanjša količina krvi, ki prenaša kisik do možganov, srca in drugih vitalnih organov, stanje pa lahko postane življenjsko ogrožajoče.
Kaj se zgodi pri večji izgubi krvi?
Pri sicer zdravem odraslem človeku, težkem okoli 70 kilogramov, se izguba krvi pogosto razvršča v štiri stopnje. Pri izgubi do približno 15 odstotkov krvi oziroma do 750 mililitrov se lahko nekoliko pospeši srčni utrip, krvni tlak pa pogosto še ostane normalen.
Pri izgubi od 15 do 30 odstotkov, kar je približno 750 do 1500 mililitrov, se običajno pospešita srčni utrip in dihanje, krvni tlak pa lahko začne padati. Pri izgubi od 30 do 40 odstotkov, približno 1500 do 2000 mililitrov, lahko krvni tlak izraziteje pade, srčni utrip in dihanje se močno pospešita, pojavijo pa se lahko tudi spremembe zavesti.
Izguba več kot 40 odstotkov krvi predstavlja zelo resno stanje. Oseba je lahko zmedena, razdražljiva ali izgubi zavest.
Mililitri niso edino merilo
Te številke so samo okvirne, saj enaka količina izgubljene krvi namreč ne predstavlja isto nevarnost za vsakega človeka. Pomembni so predvsem: hitrost krvavitve, telesna masa, starost, splošno zdravstveno stanje, morebitne druge bolezni.
Počasnejšo izgubo lahko telo nekaj časa nadomešča, pri zelo hitri krvavitvi pa se lahko stanje poslabša precej prej.
Kako zdravniki ocenijo izgubo krvi?
Zdravnik najprej oceni bolnikovo splošno stanje in vitalne znake. Pozoren je lahko na: nizek krvni tlak, pospešen srčni utrip, omotico ob vstajanju, suhe sluznice, spremembe zavesti, druge znake slabše prekrvitve.
Pomembne so tudi krvne preiskave, predvsem hemoglobin in hematokrit. Hemoglobin je beljakovina v rdečih krvnih celicah, ki prenaša kisik, hematokrit pa pokaže, kolikšen delež krvi predstavljajo rdeče krvne celice. Pri akutni krvavitvi zdravniki ne gledajo samo ene laboratorijske vrednosti, ampak celotno klinično sliko.
Kako telo nadomesti izgubljeno kri?
Telo začne po izgubi krvi hitro varčevati s tekočino in obnavljati njen volumen. Tekoči del krvi, imenovan plazma, se lahko nadomesti razmeroma hitro.
Drugače je s krvnimi celicami. Nove rdeče krvne celice nastajajo v kostnem mozgu. Pri tem imajo pomembno vlogo ledvice, ki ob zmanjšani oskrbi s kisikom začnejo izločati hormon eritropoetin. Ta kostni mozeg spodbuja k nastajanju novih rdečih krvnih celic.
Za nastanek hemoglobina telo potrebuje tudi železo. Celoten proces pa traja dalj časa, za nastanek novih krvnih celic so potrebni tedni.
Kdaj je krvavitev urgentno stanje?
Pri večji ali nenadni krvavitvi ni smiselno čakati na to, ali se bo stanje samo izboljšalo. Posebej nevarni so znaki, kot so izrazita slabost, omotica, bledica, pospešen srčni utrip, nizek krvni tlak, zmedenost ali izguba zavesti.
Pri močni krvavitvi je najpomembnejše čim prej ustaviti krvavitev in poiskati nujno medicinsko pomoč. Kako nevarna je izguba krvi, namreč ni odvisno samo od tega, koliko krvi človek izgubi, temveč predvsem od hitrosti krvavitve in tega, kako se nanjo odzove njegovo telo.
