Dr. James Hamblin, specialist preventivne medicine in javnega zdravja ter nekdanji pisec pri The Atlantic, je želel poiskati odgovore na številna vprašanja glede uporabe mil in šamponov ter tuširanja. Tako se je prenehal tuširati "za približno pet let".
Njegova knjiga iz leta 2020 Čisto: Nova znanost o koži dokumentira njegov eksperiment in raziskuje zgodovino čistoče in higiene.
"V knjigi sem natančno zapisal, da sem pred petimi leti prenehal — in res sem," je pojasnil ter dodal, da so ta leta obsegala številne poskuse in napake. "V tem času ... sem preizkusil najrazličnejše izdelke. To je bil eksperiment z različnimi režimi nege. Torej, nisem celih pet let preživel brez prhanja — ne. A ljudje so si želeli slišati prav to." Kljub temu je dodal: "Vsekakor sem bil zelo minimalističen zelo dolgo časa."
Hamblin, ki je zdaj predavatelj na Yale School of Public Health, pravi, da obstaja "velik zdravstveni bum" okoli izdelkov za osebno nego. Dojemamo jih kot higienske, saj mnogi obljubljajo medicinske učinke, ki pa so pogosto le spretno trženje.
Tuširanje ni enako higiena
Milo je po njegovih besedah koristno orodje, predvsem za odstranjevanje lepljivih, mastnih snovi. "A običajno je mehanska sila tista, ki največ prispeva k čiščenju," je povedal. "Ko drgnete roke pod vodo, odstranite večino umazanije."
"Obstaja ravnovesje med olji in kemičnimi snovmi, ki jih vaša koža naravno izloča, ter mikrobiomom, ki tam živi," je pojasnil. "Ko se tuširate s toplo vodo in uporabljate milo, začasno porušite ta mikrobiom. Hkrati odstranite tudi maščobe, ki so ključne za njegovo ravnovesje." To ni nujno slabo, je dejal, "vendar spremeni dinamiko. Če ste nagnjeni k vnetnim stanjem, kot sta ekcem ali akne, lahko s tem poslabšate težavo."
Higiena je preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni, pravi Hamblin, medtem ko je umivanje bolj osebno in ritualno. "Higiena vključuje stvari, kot so umivanje rok po uporabi stranišča, da ne širimo telesnih tekočin, ali izogibanje rokovanju, če kihamo v roko," je dejal. "Čistoča je širši pojem, povezan s tem, da se počutite osveženi in urejeni," je dodal. "In ni le kozmetična – vključuje tudi psihološke vidike."
Njena.si
Srčna soseska povezala Slovenijo: 150.000 evrov donacij podeljenih 20 prostovoljnim društvom
Nekdo lahko izgleda neurejeno in neprijetno diši, a vseeno ne predstavlja nobene zdravstvene grožnje, je opozoril Hamblin. "A skozi zgodovino smo pogosto enačili higieno in čistočo – že v časih pred razumevanjem mikrobov."
Ne obstaja enotna definicija "pravilnega" tuširanja
"Za nekatere je pomembno, da se osvežijo in začnejo dan," je dejal Hamblin. "Če le splaknejo telo in ne uporabijo veliko mila, to še vedno šteje kot tuširanje." "Drugi pa menijo, da je treba uporabiti veliko pene, piling in drgnjenje celega telesa." Nekdo, ki se stušira v 30 sekundah, nima iste izkušnje kot nekdo, ki pod prho preživi 15 minut – a to je osebna izbira. Morda ste se kot otrok naučili "pravilnega" tuširanja, nato pa ste skozi leta razvili lastno rutino.
Naša predstava o čistoči je pogojena s trženjem
Ko osvojimo osnovne higienske navade, naš pogled na čistočo oblikujejo mediji, družba in trženje. "Smo nenehno bombardirani z oglasi – nekatere informacije ponotranjimo, druge ne," je dejal Hamblin. Barve marketinga oblikujejo našo percepcijo. Ko se naučimo osnov in smo prepričani v lastne odločitve, nas to, kar beremo in vidimo v tradicionalnih in družbenih medijih ter srečamo v družbi, vpliva na naše predstave o tem, kaj je kolektivno sprejemljivo.
"Pretirano smo izpostavljeni marketingu — nekaj od tega internaliziramo, nekaj pa ne, ga smatramo za potrebno in dobro ali pa za gnusno, če tega ne počnemo," je dejal.
"Veliko ljudi meni, da se morajo vsak dan, celo dvakrat na dan, stuširati ali pa vsakič, ko se spotijo, morajo pod prho. Drugi se stuširajo veliko manj pogosto, a o tem ne marajo govoriti," je dodal. "To je eno redkih področij, kjer so ljudje še vedno stigmatizirani in jim v obraz rečejo 'ogabno' ali 'gnusno'," je povedal Hamblin. "To vem, ker so mi to pogosto rekli."
"Izbira izdelkov je skoraj enaka. Kaj boste nanesli na lase in telo, je osebna izbira in gre za estetiko: kaj deluje za vas, kakšen občutek in vonj vam je všeč," je pojasnil Hamblin. "Ne bi se odločal na podlagi medicinskih trditev na embalaži," je dodal.
"Če vam je vseeno in vam ni posebej mar za lepo embalažo ali vonj, ter če se vam zdi, da je vaša koža videti in se počuti podobno ne glede na to, kaj uporabljate, bi izbral najcenejšo stvar, ker kemično je zelo malo razlik," je še dejal.
