Profimedia

Izraelske zračne sile so pretekli teden sprožile obsežne napade na ključne vojaške in jedrske cilje na ozemlju Irana, kar predstavlja najresnejšo eskalacijo konflikta med državama v zadnjih letih.

Po izraelski ofenzivi je Iran odgovoril z obsežnim raketnim obstreljevanjem izraelskega ozemlja. Po podatkih mednarodnih opazovalcev je v Iranu življenje izgubilo več kot 230 ljudi, v Izraelu poročajo o več deset poškodovanih in najmanj sedmih smrtnih žrtvah.

Nadaljnji spopadi bi lahko privedli do širšega regionalnega konflikta, v katerega bi se utegnile vključiti tudi druge države na Bližnjem vzhodu. Obstaja strah, da bi Iran lahko zaprl strateško pomembno Hormuško ožino, preko katere poteka več kot tretjina svetovnega izvoza nafte. Že zdaj je cena nafte na svetovnih trgih poskočila za več sedem odstotkov.

Profimedia

Medtem ko Združeni narodi in Evropska unija pozivajo k takojšnji prekinitvi ognja in začetku diplomatskih pogovorov, izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da so napadi "obrambni ukrep" proti grožnji, ki jo predstavlja iranski jedrski program. Teheran medtem zagovarja pravico do obrambe in opozarja, da bo vsak nov napad naletel na še močnejši odgovor.

Analitiki ocenjujejo, da se je Bližnji vzhod znašel na točki preloma – bodisi bo sledila diplomatska ofenziva, bodisi nova stopnja vojne, ki bi lahko v kratkem času destabilizirala celotno regijo. Britanski BBC predstavlja pet najslabših možnih scenarijev razvoja dogajanja med Izraelom in Iranom.

ZDA se pridružijo oboroženemu konfliktu

Kljub zanikanju ZDA Iran verjame, da je Washington odobril in vsaj tiho podprl izraelske napade. Iran bi lahko v odgovor napadel ameriške cilje po Bližnjem vzhodu – kot so taborišča specialnih enot v Iraku, vojaške baze v Perzijskem zalivu in diplomatske misije v regiji, zaradi česar so ZDA že umaknile nekaj uslužbencev iz Bližnjega vzhoda.

Kaj bi se lahko zgodilo, če bi bil ameriški državljan ubit, recimo, v Tel Avivu ali kje drugje? Ameriški predsednik Donald Trump bi se lahko znašel prisiljen ukrepati. Izraelskega premierja Netanjahuja že dolgo obtožujejo, da želi ZDA zvleči v vojno proti Iranu, pa čeprav je Trump svojim volilcem obljubljal, da ne bo začenjal novih "večnih vojn" na Bližnjem vzhodu.

Zalivske države se vpletejo v spor

V primeru neuspešnih napadov na Izrael bi lahko Iran svoje napade preusmeril na energetske in infrastrukturne cilje v zalivskih državah, ki so zaveznice ZDA in imajo na svojem ozemlju tudi ameriške letalske baze, med njimi Savska Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn, Katar in Kuvajt.

Profimedia

Izraelu ne uspe uničiti iranskih jedrskih zmogljivosti

Kaj če so iranski jedrski objekti pregloboko skriti v tisočletnih skalnih rovih? Izrael je morda ubil nekaj jedrskih znanstvenikov, a nobena bomba ne more uničiti iranskega znanja in izkušenj. Kaj če je iransko vodstvo prepričano, da je edini način za odvračanje nadaljnih izraelskih napadov čim hitrejša dirka za jedrsko zmogljivostjo? Izrael in Iran bi se lahko znašla v brezčasnem krogu nasilja napadov in protinapadov.

Nov svetovni gospodarski šok

Cena nafte že strmo narašča. Če bi Iran zaprl Hormuško ožino, bi s tem še dodatno omejil pretok nafte. Številne države po svetu že trpijo zaradi vse višjih življenjskih stroškov. Naraščajoča cena nafte bi še povečala inflacijo v svetovnem gospodarskem sistemu, ki že tako škripa pod težo Trumpove carinske vojne. Največ koristi od naraščajočih cen nafte pa ima ruski predsednik Vladimir Putin, zapleten v vojno z Ukrajino, saj je Rusija ena največjih izvoznic nafte in zemeljskega plina na svetu.

Iranski režim pade in za seboj pusti praznino

Kakšno praznino bi lahko pustil padec iranskega režima? Spomnimo se, kaj se je zgodilo z Irakom in Libijo: obe državi sta izgubili centralno oblast, kar je pripeljalo do državljanskih vojn, terorizma in razpada državnih institucij.

Profimedia