Socialni transferji: preverite, ali tudi vam pripada 494 evrov na mesec
V Sloveniji imamo kompleksen sistem socialnih transferjev, s katerimi država skrbi za socialno varnost državljanov in podporo določenim skupinam prebivalstva. V spodnjih vrsticah opišemo, katere vrste socialnih transferjev poznamo, kakšni so pogoji za uveljavljanje teh pravic in kolikšni so zneski izplačil.
Denarna socialna pomoč
Med najbolj znanimi in splošnimi je denarna socialna pomoč. Obsega pravico do denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči, pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravico do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina).
Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji. Dodeli se za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči.
Denarna socialna pomoč
Osnovni znesek minimalne socialne pomoči v letu 2025 (od 1. aprila) znaša 494 evra. Prejema se določen čas (3, 6, 12 mesecev), občasno tudi stalno.
Izredna denarna socialna pomoč
Višina izredne denarne socialne pomoči na mesec znaša največ 494,09 evra za samsko, delovno neaktivno osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 1.358,75 evra za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve. V koledarskem letu znaša višina izredne denarne socialne pomoči največ 2.470,45 evra za samsko, delovno neaktivno osebo (petkratnik cenzusa) ali največ 6.793,75 evra za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve.
Pogrebnina in posmrtnina
Višina pogrebnine od 1. marca znaša 988 evra vendar ne več, kot znašajo stroški pogreba in višina posmrtnine 494 evra. Vloge se oddajajo pri Centru za socialno delo (CSD) – osebno, po pošti ali elektronsko (prek e-Uprave). Premoženje in dohodek se preverjata na letni ravni, pa tudi pri vsaki vlogi ali spremembi. Socialna pomoč ni obdavčena in se ne šteje v dohodek za druge socialne transferje, razen v določenih primerih.
Nadomestilo za brezposelnost
Denarno nadomestilo za brezposelnost pripada tistim, ki zaposlitve niso izgubili po svoji volji ali krivdi. Za prejemanje so določeni pogoji, višina pa je odvisna od povprečne mesečne plače in obdobja prejemanja.
Podrobneje TUKAJ.
Varstveni dodatek
Z varstvenim dodatkom država zagotavlja ranljivim osebam sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem obdobju. Sredstva se zagotavljajo za stroške povezane z vzdrževanjem stanovanja ali nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin in ne za stroške za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb.
Višina varstvenega dodatka je odvisna od cenzusa za varstveni dodatek in lastnega dohodka. Od 1. aprila znaša cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo 726,31 evra. Maksimalna višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki živi sama, je 232,22 evra.
Otroški dodatek
Pravica do otroškega dodatka lahko pripada enemu od staršev oziroma drugi osebi za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do dopolnjenega 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Dodatni pogoj je dejansko bivanje v Sloveniji.
Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.
Prejemki znašajo od 25 do 173 evrov na mesec za posameznega otroka.
Znižano plačilo vrtca
Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ali zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so oproščeni plačila vrtca za mlajšega otroka. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem.
Višina plačila vrtca se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo in se določi v odstotku od cene programa za vrtec in na podlagi uvrstitve v dohodkovni razred.
Subvencija prehrane za študente in dijake
Subvencija prehrane se lahko dodeli učencem za malico in kosilo ter dijakom za malico. Učenci in dijaki morajo biti na šolsko prehrano prijavljeni. Učenci in dijaki, ki so nameščeni v rejniško družino, imajo pravico do brezplačne malice, učenci pa tudi do kosila. Do brezplačne malice so upravičeni tudi učenci in dijaki, ki so prosilci za azil, ter učenci in dijaki, nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence in obiskujejo šolo zunaj zavoda.
Državna štipendija
Državna štipendija je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. Dodeljujejo jo pristojni centri za socialno delo tako za študij v Republiki Sloveniji kot za študij v tujini na javno veljavnem izobraževalnem programu in izobraževalni ustanovi.
Za pridobitev državne štipendije vaš oziroma dohodek vašega gospodinjstva od 1. marca 2025 dalje ne sme presegati 1.293,36 evra na osebo.
Državna štipendija pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.
Štipendija se izplačuje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, in sicer na transakcijski račun štipendista, odprtega v Republiki Sloveniji. V zaključnem letniku srednješolskega izobraževanja se za meseca julij in avgust štipendija ne izplačuje.
Subvencija najemnine
Pravica do subvencije najemnine je namenjena tistim, ki nimajo zadostnih sredstev za kritje stroškov najemnine ter izpolnjujejo dohodkovne in premoženjske pogoje. Do subvencije najemnine je lahko upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju.
Določi se v višini razlike med neprofitno najemnino in ugotovljenim dohodkom, zmanjšanim za minimalni dohodek in za 30 odstotkov ugotovljenega dohodka. Subvencija se določi največ v višini 85 odstotkov neprofitne najemnine.
Kritje zdravstveega zavarovanja in zdravstvenih storitev za materialno ogrožene
Materialno ogroženim osebam se obvezno zdravstveno zavarovanje zaradi dveh načinov financiranja zagotavlja z dvema pravicama:
• pravico do plačila obveznega zdravstvenega prispevka in
• pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Do obeh pravic so upravičene osebe, ki so:
• upravičene do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za njeno pridobitev, pri čemer se krivdni razlogi ne upoštevajo,
• osebe, ki so upravičene do varstvenega dodatka, in njihovi partnerji, če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Obe pravici uveljavite pri centru za socialno delo z enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
