Svet24.si

Toda naša bralka ni zagnala panike. Poklicala je Kačofon, ki deluje v sklopu Herpetološkega društva, in pridobila koristne informacije. Pojasnila je, da se je dober pol meter dolga kača priplazila po travi pred hišo in se mimo mize na terasi napotila med grmičke ob robu trate. 

Izurjeni poznavalec kač Griša Planinc je ob preučitvi fotografij, ki mu jih je poslala, hitro ocenil, da ne gre za gada, ampak za smokuljo. Gre za kačo, ki ima to smolo, da jo lahko zaradi temnih, izmeničnih peg na hrbtu, ki spominjajo na cik cak vzorec, zamenjamo z navadnim gadom. In že jo pretirano panični potolčejo s kolom ali pobijejo na drugačen način. Tega ne smemo storiti niti s strupenim gadom, saj so, kot poudari Planinc, vse domorodne kače pri nas zavarovane in jih ne smemo pobijati, tudi ne nadlegovati ali zadrževati v ujetništvu.

Smokuljo, ki spada v družino gožev in se lahko potegne nekje do 80 centimetrov v dolžino, lahko ob mirnem in treznem pogledu razločimo od gada. Na vrhu glave ima značilno liso v obliki podkve, od nosnic do konca glave pa se ji prek oči vleče temna proga, ki je gad nima. Gad in modras imata zenice pokončne, smokulja pa okrogle, kar pomeni, da kača ni strupena. 

Ugriz odrasle smokulje je šibak, drobcen, spominja na praskico, razloži Griša Planinc: »Stisk ugriza je šibkejši od stiska ščipalke za perilo, zobki zelo kratki, ne predrejo oblačila.« Smokulja se brani le v primeru, če bi segli proti njeni glavi ali jo prijeli, pa še to ni nujno.

Svet24.si

Človeku nenevarna in koristna kača

V Sloveniji živi 11 vrst kač, med katerimi so tri strupene – modras, navadni gad in laški gad.

Življenjski prostor smokulje so prisojna kamnita in z grmovjem porasla pobočja, svetli gozdovi, gozdne poseke in jase. V Sloveniji jo lahko najdemo vse do gozdne meje. Razširjena je po vsej Evropi z izjemo juga Španije, Portugalske in severnih evropskih dežel. V Sloveniji je splošno razširjena, le v priobalnem pasu je zelo redka.

Teknejo ji manjše kuščarice, slepci, miši, redkeje ptiči. Preden plen požre, se okoli njega ovije.

Smokulje se parijo spomladi, samica nato avgusta ali septembra povrže do 15 živih mladičev, ki so dolgi do 15 centimetrov. 

Profimedia

Smokulja je  človeku povsem nenevarna kača. Je pa nepogrešljiv člen v prehranjevalnih spletih, saj kot plenilec igra pomembno vlogo pri vzdrževanju naravnega ravnovesja v živalskih združbah, v katerih se pojavlja. V Sloveniji je zavarovana z Uredbo o zavarovanih prostoživečih vrstah, v Rdečem seznamu ogroženih plazilcev Slovenije pa je opredeljena kot ranljiva vrsta.