Profimedia

Nekateri ljudje popolnoma normalno opravljajo dnevne rutine, v službi naredijo vse tako, kot je treba, zdi se, da uživajo v življenju … Tudi Facebook ali Instagram pričata o sijajnem počutju.

Zato jim je še toliko težje pomagati oziroma sploh prepoznati, da potrebujejo pomoč. Vendar pa je ta pomoč nujna.

Izobrazite se

Preberite si nekaj člankov na to temo. Depresivne osebe, ki navzven sicer ne kažejo znakov depresije, prepoznate tudi po tem, da so neprestano kritične do sebe, niso sposobne doživeti ali izraziti veselja in so precej razdražljive. Mnogi med njimi so perfekcionisti in se nikoli ne ustavijo - bodisi pri delu ali športnih dejavnostih.

Pomembno pa je, da ne igrate terapevta in se ne delate, da ste po nekaj prebranih člankih strokovnjak na tem področju.

Prisluhnite

Pomaga že samo poslušanje. V človeški naravi je, da želimo kar takoj pomagati, toda v tem primeru to ni rešitev. Stopite korak nazaj in dajte času čas. Nikar tudi ne obsojajte. Prisluhnite, oseba bo začutila vaše sočutje in se nato spomnila lastnih rešitev.

· Osebna rast

Znanstveniki ugotovili, kako programirati možgane na občutek sreče

Bodite natančni glede svoje podpore

Pomembno je, da zelo natančno poveste, kaj ponujate. Osebe z depresijo se niso sposobne odločati same, zato jim namesto stavka ‘če me potrebuješ, me lahko pokličeš’ recite ‘če potrebuješ prevoz do zdravnika, me pokliči en večer prej in te bom peljala’.

Pixabay

Zabavne skupne aktivnosti

Depresija potiska ljudi v izolacijo in jih oropa energije, da bi počeli zabavne stvari. Vendar pa je prav druženje z ljudmi in udejstvovanje pri zabavnih dejavnostih ključno za izboljšanje njihovega položaja. Prijateljico povabite na kosilo, v kino ali pa na sprehod. Pozornost ena na ena je ključ do uspešnega scenarija. Pokažite tudi sočutje - tudi s skodelico toplega čaja ali pa vroče čokolade.

Zastavljajte prava vprašanja

Če boste z vprašanji izražali skrb (Kaj je narobe? Zakaj nisi srečna?), lahko stanje depresivne osebe še poslabšate. Namesto tega raje uporabljajte stavke, kot so: Kaj se dogaja? Kaj potrebuješ, da bi se počutila bolje? ali pa Ti lahko kako pomagam?

Osebna rast

Kako nehati izbirati ljudi, ob katerih trpimo?

Validirajte njihova čustva

Ne govorite jim, da se odzivajo preveč melodramatično, da sploh ni tako hudo in tako naprej. Z vašega vidika morda res ni, toda s takimi ocenami lahko le še dodatno poslabšate njihovo stanje. Raje jim dajte vedeti, da ni nič narobe z njimi, če se počutijo tako, in da je v redu, če prosijo za pomoč.

Ne obupajte

Dajte jim vedeti, da niso sami in da jim stojite ob strani. Že preprost klic jim da vedeti, da mislite nanje in da jih imate radi.

Profimedia

Strokovna pomoč

Osebi pomagajte najti strokovno pomoč. Opogumite jo lahko tudi tako, da jo spremljate na srečanje, priporočite kakšne članke ali pa terapije, s katerimi so drugi že imeli dobre izkušnje.

Če mislite, da so nagnjeni k temu, da bi si lahko kaj naredili, spregovorite.

Za srečno življenje

S pozitivno psihologijo do boljšega počutja

Dejavniki tveganja za depresijo

Številni dejavniki lahko igrajo pomembno vlogo pri nastanku depresije:

Biokemični: razlike v kemičnih spojinah v možganih lahko prispevajo k depresiji; človeški možgani vsebujejo več kot 500 milijonov živčnih celic - nevronov, ki med seboj komunicirajo preko živčnih končičev - sinaps. V njih so posebne kemične snovi. Raziskovalci so dokazali, da so pri depresivnih osebah količina in razmerja med nevrotransmiterji spremenjena.

Genetski: depresija se lahko deduje; če jo ima eden izmed enojajčnih dvojčkov, je 70-odstotna verjetnost, da se bo nekoč v življenju srečal z njo tudi drugi dvojček

Telesni: fizičnim spremembam v telesu se pridružujejo tudi duševne spremembe. Depresija je pogosta spremljevalka ob možganski kapi, raku in Parkinsonovi bolezni. Tak bolnik nima volje poskrbeti zase.

Osebnostni: ljudje z nizko samozavestjo, ki so hitro obremenjeni zaradi stresa ali ki so po naravi pesimisti, imajo več možnosti, da zbolijo za depresijo; strokovnjaki povezujejo pesimistični značaj in depresivno razpoloženje.

Okoljski: stalna izpostavljenost nasilju, zanemarjanju, zlorabam ali revščini vpliva na pojav depresivnih stanj. Sem prištevamo tudi nenadne stresne dogodke, kot so smrt bližnjega, ločitev, izguba dela, finančne težave ...