Sašo Švigelj

V urbanih središčih je prometa vse več, ulice pa ostajajo večinoma take kot takrat, ko smo imeli veliko manj kot sedanjih 1,2 milijona avtomobilov oziroma 580 avtomobilovna 1000 prebivalcev. Res je sicer, da se vozimo z avtomobili, ki so v povprečju starejši od 11 let, a tudi te je treba nekje parkirati.

Blokovska naselja v primežu avtomobilov

Zlasti v blokovskih naseljih ali naseljih z večstanovanjskimi zgradbami je vsakodnevna »vojna« za parkirišče več kot očitna, nekoč so bile te soseske zgrajene za veliko manj vozil, načrtovalci pa so se v marsičem pošteno ušteli. Tudi stanovalci v mestnih jedrih nimajo povsod zagotovljenih parkirišč v neposredni bližini bivališča, gostje ali obiskovalci pa so v izgubljenem položaju.

Na drugi strani želijo mestne oblasti promet izgnati iz središč tudi z visokimi cenami parkirnin, ker pa si plačila teh mnogi ne morejo privoščiti, je veliko »divjega parkiranja« in seveda tudi kazni.

Vsak, ki se srečuje s problematiko parkiranja, si verjetno želi svoje parkirišče, a to ni več poceni. Če smo pred desetletji komaj lahko verjeli podatkom iz drugih svetovnih metropol o visokih cenah parkirišč, se Slovenci zdaj že dolgo srečujemo z enako problematiko.

V Ljubljani vrtoglavo visoke cene, drugod ni dosti bolje

V Ljubljani je po podatkih portala Nepremicnine.net trenutno na voljo le malo manj kot 50 garažnih prostorov, večina pa dosega ceno več kot 25.000 evrov. Torej je parkirišče pogosto vredno vsaj toliko kot avtomobil, ki naj bi bil tam parkiran.

Velika večina garaž sicer stane okoli 30.000 evrov, a smo našli tudi parkirni prostor v bližini Aleje v Ljubljani za 7500 evrov. Najdražja garaža v Ljubljani pa je za Bežigradom in jo prodajajo po ceni 43.000 evrov.

Okolica Ljubljane je v povprečju nekoliko cenejša, a lahko v Kamniku ali Medvodah zasledimo tudi garaže po cenah od 20.000 do 40.000 evrov. Vendar je takih le za vzorec, vsega osem.

Bobo

Tudi na primer v Kranju, v naselju Planina, kjer parkirišč primanjkuje, cene garaž zlahka presežejo 20.000 evrov, podobno v Celju; v Vojniku ali Polzeli pa je že precej ceneje, med 5000 in 7000 evri.

Prebivalci Maribora kot večjega urbanega središča se spopadajo z zelo podobnimi težavami kot drugod, le da so cene vseeno za odtenek znosnejše, če lahko v primeru 20.000 evrov sploh govorimo o tem. In tudi v manjših krajih garaže pod ceno 6000 evrov ne boste našli, na primer v Trbovljah.

Turistično bolj obremenjeni kraji imajo zelo podobno »recepturo« kot večja mesta. V Slovenskih goricah pa lahko garažo v nedokončanem stanju kupite za 33.000 evrov, le da s tem dobite še 17.000 kvadratnih metrov zemljišča.

V nekaterih regijah, kot so Notranjska, Posavska ali Koroška, medtem garaž ni v ponudbi.  

Nestvarni normativi

Kako najti izhod iz teh težav? Zaradi slabega načrtovanja infrastrukture se tako rekoč povsod v večjih naseljih bojujejo z mirujočim prometom. Javni promet bi lahko bil rešitev, saj si številni prebivalci danes že skoraj ne upajo več premakniti osebnega vozila z domačega parkirišča. Veliko tistih, ki se na delo vozijo v večja mesta, že zdaj s pridom uporablja sistem P+R (parkiraj in se pelji z javnim prevozom), kar je razvidno iz zasedenosti teh parkirišč na obrobju mesta.

Sašo Švigelj

Tudi gradnja stanovanj ni sledila razvoju prometa. V stanovanjski soseski Fužine je bil na primer v času gradnje v osemdesetih letih parkirni normativ 1,18 parkirnega prostora na stanovanje (v garaži ali na parkirišču) oziroma dve parkirišči na tri stanovanja. A to še zdaleč ne zadošča več, leta 1970 je bilo v Sloveniji približno 90 avtomobilov na 1000 prebivalcev, danes pa jih je, kot že omenjeno, 580.

In ker avtomobil ostaja naše glavno prevozno sredstvo, javni prevoz, od avtobusov do vlakov, pa še ni zadostno urejen, bodo garaže in parkirni prostori še nekaj časa zelo iskani, torej bodo cene ostale visoke. Vprašanje je le, kdo si jih bo v teh razmerah lahko privoščil.